Tiskane izdaje
»Talibi so nadzorovali našo vas. Nekega dne nas je napadla afganistanska vojska. To se je zgodilo pred približno šestimi meseci. O vojaški operaciji nas niso obvestili. Ko so napadli našo vas, je izstrelek zadel našo hišo. Takrat smo bili doma. Bili smo pred hišo,« pove 70-letni Nasrula, oče petih otrok, kmetovalec iz vasi Sepadar, ki se nahaja v okraju Tagab, provinca Kapisa. »V tistem napadu sem izgubil ženo in sina. Sin je imel 28 let,« pove Nasrula. V eksploziji je bila poškodovana tudi hiša.
Nasrulovo vas so nadzorovali talibi, ki delujejo pod poveljstvom lokalnega poveljnika Mašarija. »Talibi so od nas pričakovali, da podpremo njihov boj. Vedno so spraševali za hrano. Morali smo jim dati hrano. Če družina ni mogla priskrbeti hrane, so od nje zahtevali, da mora priskrbeti vsaj enega sina za boj,« pravi Nasrula. V okraju Tagab so vladne sile − vojska in policija ter lokalna administracija − nameščene le v okrajnem središču, ki se prav tako imenuje Tagab. Ostalo ozemlje v okraju nadzorujejo talibi, med katerimi so tako domači borci kot tudi borci iz drugih krajev.
V vaseh, kjer so talibi, vojska občasno sproža operacije, ki pa se vedno končajo na enak način − z vrnitvijo talibov. Ko vojska sproži operacijo, ponavadi za nekaj dni zasede vas, a ker nima dovolj vojakov, da bi tam tudi ostala, se po njenem umiku talibi ponovno vrnejo na tisto ozemlje. Tako je bilo tudi po operaciji v vasi Sepadar, ki jo je doživel Nasrula. »Talibi še vedno nadzorujejo tisto območje. Boji še vedno potekajo,« pove Nasrula.
»V tistem napadu sem izgubil ženo in sina. Sin je imel 28 let,« pove Nasrula. Foto: Vasja Badalič
Dva vodnjaka za 130 družin
Po vojaški operaciji, v kateri je izgubil ženo in sina, se je Nasrula skupaj z drugimi družinami iz njegove in sosednjih vasi odločil, da zbeži v varnejši Kabul. »Vse smo pustili za seboj. Rešili smo le svoja življenja. Tam imamo zemljo. Imeli smo tudi nekaj živine,« pove Nasrula. Na vzhodnem obrobju Kabula, na peščeni ravnici, ki se nahaja na območju Gosfandara, je Nasrula skupaj s približno 130 kapiškimi družinami našel skromno zavetje pod razdrapanimi šotorskimi krili. Šotorišče je skrajno mizerno. Šotori so stisnjeni tesno drug ob drugega, med njimi pa so na nekaterih mestih nameščene latrine, prav tako pokrite s platni. »Ko smo prišli sem, so nam tuje nevladne organizacije priskrbele nekaj pomoči. Dali so nam nekaj hrane in stvari za osebno higieno. Nekatere družine so prejele 13.000 afganijev [pribiližno 185 evrov] denarne pomoči. Naredili so nam latrine. Izkopali so nam dva vodnjaka. A pomoč smo dobili le na začetku. Zdaj ne prejemamo nič več. Od naše vlade nismo prejeli nič,« pove plemenski starešina Mesbaula, ki je bil izbran za vodjo šotorišča.
»Potrebujemo hrano. Potrebujemo odeje. Kmalu bo zima. Mraz bo. Ne moremo živeti v šotoru. Tu nimamo elektrike. Tu tudi ni v bližini nobene bolnišnice. Nimamo šole. V Tagabu so naši otroci hodili v šolo,« pravi Mesbaula. Glede na to, da lahko v Kabulu, ki se nahaja na nadmorski višini okrog 1800 metrov, pozimi tudi sneži, ni jasno, kako bodo kapiške družine preživele zimo, če si ne najdejo boljšega bivališča. »Na tej zemlji živimo kot gosti. Neki domačin nam je začasno odstopil to zemljo. Na njej ne smemo graditi. Ne moremo si zgraditi hiš,« pove Mesbaula.
»Potrebujemo hrano. Potrebujemo odeje. Kmalu bo zima. Mraz bo. Ne moremo živeti v šotoru,« pravi plemenski starešina Mesbaula, ki je bil izbran za vodjo naselja v Gosfandari. Foto: Vasja Badalič
Pod talibskim nadzorom
Provinca Kapisa, ki se razteza kakšnih 40 kilometrov severovzhodno od Kabula, je strateško pomembna, ker se od tam odpira ena izmed poti proti glavnemu mestu. V zadnjih dveh letih so talibi prevzeli nadzor nad kapiškimi okraji Tagab, Alasaj in Nidžrab. V okraju Alasaj, kjer je talibsko gibanje najmočnejše, so vladne sile povsem podrejene talibom. »V Alasaju veliko večino teritorija nadzorujejo talibi. Okraj sestavljata dve dolini, ki ju nadzorujejo talibi. V središču okraja so sicer navzoči tudi vladni predstavniki. Tam je okrajni guverner. Tam je okrajni šef policije. Tam je tudi baza nacionalne vojske. A vsi so omejeni le na svoje postojanke, ki se nahajajo v središču okraja,« pove Obaid Ali, raziskovalec Afganistanske analitične mreže (AAN). V skladu z »dogovorom«, ki so ga policisti in vojaki v tistem okraju dosegli z lokalnim talibskim voditeljem, mulo Asifom, je policistom in vojakom dovoljen izhod iz njihovih baz le za eno uro na dan. V tistem času, ko imajo prost izhod, lahko gredo le na osrednji bazar v okrajnem središču, kjer si lahko nakupijo stvari, ki jih potrebujejo.
Zakaj vaščani podpirajo talibe? Zakaj ne podpirajo vladnih sil? »Ko sem se pogovarjal s prebivalci Kapise, so dejali, da je glavni problem vlade ta, da ni vzpostavila pravičnega sodnega sistema. Tam vlada korupcija. Zaradi tega se ljudje raje obračajo na sodišča, ki so jih vzpostavili talibi. Ta sodišča so lažje dostopna in hitrejša,« pove Obaid Ali, opirajoč se na intervjuje, ki jih je opravil ob letošnjem obisku Kapise. Na kapiških območjih, ki jih nadzorujejo, so talibi vzpostavili vzporedni sodni sistem, v katerem talibski verski voditelji odločajo o sporih med lokalno populacijo. Poleg tega talibi vodijo tudi svoj zapor. Ta sistem se financira s pomočjo davka, ki ga talibi pobirajo pri lokalnih kmetovalcih − ponavadi gre za deset odstotkov pridelka.
Dodaten razlog, zaradi katerega se domačini odločajo za podporo talibom, so nestabilne varnostne razmere, ki so posledica bojev med dvema provladnima paravojaškima skupinama, ki delujeta v tisti provinci. »Problem je ta, da na nekaterih območjih, na primer v okraju Koh Band, delujejo ilegalne oborožene skupine. Tam imajo svoje borce, orožje. Tam se borijo že dolgo časa. Te skupine nadlegujejo ljudi, jih samovoljno zapirajo,« pove Obaid Ali. V tistem okraju se med seboj borijo člani Islamske družbe Afganistana, tadžiške politične/paravojaške organizacije, ki je v času evro-ameriške okupacije postala ena izmed ključnih zaveznic okupacijskih sil, in člani provladne frakcije Islamske stranke Afganistana, paštunske politične/paravojaške organizacije. V zadnjih letih je Islamska stranka Afganistana razpadla na različne frakcije − frakcija, ki jo vodi Gulbudin Hekmatjar, zagovarja oborožen upor proti afganistanski vladi, frakcija, ki jo vodi Abdul Hadi Argandival, pa je stopila na vladno stran. Ker se člani te provladne frakcije Islamske stranke občasno spopadajo s člani Islamske družbe, vlada na tistem območju kaos, zaradi česar nekateri domačini raje podpirajo talibe, ker menijo, da jim bodo ti zagotovili več varnosti. »Vladne sile ne morejo zaustaviti boja med ilegalnimi oboroženimi skupinami, ker te skupine uživajo podporo politikov, tako lokalnih politikov kot tudi parlamentarcev,« pove Obaid Ali.
Nejasna prihodnost
Boji med talibskim gibanjem in vladnimi silami, ob katerih vzporedno potekajo še boji med provladnimi paravojaškimi skupinami, povzročajo vedno nove razselitvene vale civilistov. Med kapiškimi vojnimi razseljenci, ki so se zatekli v šotorišče na območju Gosfandara, je tudi 40-letni Ain Kan, oče štirih otrok, dveh sinov in dveh hčera, doma iz vasi Sepadar. »V spopadu med vladnimi silami in talibi je našo hišo zadel izstrelek. Ne vem, od kod je priletel. Nihče ni bil huje ranjen. Vsi smo preživeli,« pove Ain Kan in pokaže majhno brazgotino nad desnim očesom, ki jo je povzročil košček, ki ga je zadel ob eksploziji.
Ain Kan. Foto: Vasja Badalič
Po podatkih Pisarne za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) je v prvi polovici letošnjega leta iz različnih delov Kapise zaradi spopadov zbežalo okrog 4000 ljudi, ki so se v večini naselili na različnih območjih v Kabulu. »Nekateri so se odpravili tudi na vzhod države, v Džalalabad. Nekateri so odšli še dlje, v Pakistan,« pove Ain Kan. »Ne vemo, kdaj se bomo lahko vrnili domov. Če se bodo spopadi končali, se bomo vrnili.«
