Tiskane izdaje
Voditelji dvajsetih najmočnejših in najvplivnejših držav sveta ostajajo zavezani prosti trgovini, a tudi navajajo, da mora biti ta koristna za vse. Kompromis v slogu devetnajst držav za eno stališče, ena (ZDA) pa za drugo, so poiskali tudi pri boju proti podnebnim spremembam. Pri vrsti drugih mednarodnih vprašanj, kot so boj proti terorizmu, partnerstvo z Afriko ali krepitev vloge žensk, pa nasprotovanja niso bila tako zelo izražena.
Forum G20 še naprej obsoja protekcionizem, ameriški predsednik Donald Trump, ki se pritožuje zaradi domnevno nepravičnih praks nekaterih držav s Kitajsko na čelu, pa vseeno dobiva priznanje svojih stališč. »Vsi še ne priznavajo prednosti svetovne trgovine,« je na tiskovni konferenci ob zaključku vrha komentirala nemška kanclerka Angela Merkel. »Trgi morajo ostati odprti.«
»Kjer ni soglasja, je treba vzeti na znanje nesoglasje,« meni kanclerka Angela Merkel. Foto: Michael Sohn/AP
Nekakšno srednjo pot so svetovni državniki pod vodstvom nemških gostiteljev vrha poiskali pri boju proti podnebnih spremembah, potem ko so Trumpove ZDA izstopile iz pariškega sporazuma. Zaključna izjava še vedno vsebuje skupno zavezanost boju proti podnebnim spremembam, svetovni državniki pa jemljejo na znanje tudi ameriško odločitev. Kjer ni soglasja, je treba vzeti na znanje nesoglasje, je bila praktična nemška kanclerka.
Bilateralno tudi o konfliktu v Ukrajini
Ob robu hamburškega srečanja so potekala številna bilateralna in skupinska srečanja, najbolj odmevno med njimi je bilo prvo srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Z zadnjim pa sta v soboto prvaka Nemčije in Francije razpravljala tudi o vzhodni Ukrajini. Kratko sporočilo nemške vlade navaja soglasje kanclerke Angela Merkel in predsednikov Emmanuela Macrona in Vladimirja Putina, da mora biti premirje, ki je del mirovnega sporazuma iz leta 2015, vsestransko uresničeno.
Ukrajina, ki tudi sodeluje v tako imenovanem normandijskem formatu, ni članica skupine G20, zato pa so bili sobotni pogovori o umirjanju konflikta v tej držav premierni za novega francoskega predsednika. »V prihodnjih tednih bomo verjetno imeli normandijsko srečanje,« je napovedal Macron in dodal: »Ni črno-bele rešitve.«
Med več kot dvournim petkovim pogovorom sta se Ukrajine dotaknila tudi predsednika ZDA in Rusije, nemški zunanji minister Sigmar Gabriel pa v konfliktu na vzhodu te države vidi najpomembnejši vzrok za ustavitev zbliževanja med Rusijo in Evropsko unijo. Po prepričanju nemškega šefa diplomacije sta zanjo sicer krivi obe strani, a je obenem poudaril, »da je z agresijo začela Rusija«.
Ameriški predsednik je bil zaradi svojih stališč nekakšna črna ovca tokratnega vrha. Foto: Saul Loeb/Reuters
Kako povečati stabilnost finančnega sistema?
Voditelji G20 so se zavezali tudi boju proti terorizmu ter razpravljali o partnerstvu z Afriko. Kanclerka je pri zadnjem ocenila, da klasična razvojna pomoč ne bo prinesla napredka, ob boljših pogojih, kot sta razvidnost in pravna država, je treba po njenem prepričanju močneje angažirati gospodarstvo.
Poudarila je tudi prizadevanja foruma G20 za povečanje stabilnosti finančnega sistema, državniki pa so razpravljali tudi o migracijah, zdravstvenih temah in krepitvi položaja žensk. Pri Svetovni banki, ki se je z vrsto drugih mednarodnih organizacij tudi udeležila vrha, so naznanili javno-zasebni program za podporo podjetnic s posojili v višini več kot milijarde dolarjev.
Ivankino prerivanje v ospredje
Zanj se je zavzela tudi ameriška »prva hči« Ivanka Trump, a ko je v soboto za okroglo mizo s svetovnimi državniki in voditelji mednarodnih organizacij nekaj časa zastopala svojega očeta, se je vsaj v delu ameriške javnosti vsul plaz obtožb. »Ker je neizvoljena, nekvalificirana in nepripravljena članica newyorške družabne smetane najboljša oseba za zastopanje nacionalnih interesov ZDA,« je bila cinična znana ameriška publicistka Anne Applebaum.
»Prva hči« Ivanka Trump, tokrat še v ozadju. Foto: Michael Sohn/AP
Pri nemškem predsedstvu G20 niso tako kritični: »Da kakšen svetovalec za krajši čas sedi čisto spredaj, ni nič novega,« je po navedbah nemških medijev slišati iz nemških krogov, pa čeprav se je nedavno tudi zunanji minister Gabriel čudil nastopanju družinskih članov predsednika Trumpa v državniških vlogah.
Sklepni dan v znamenju mirnih protestov
V soboto je Hamburg končno videl tudi miroljubne demonstracije proti vrhu G20, potem ko so nasilneži hanzeatsko mesto več dni in noči držali v šahu z razbijanjem, uničevanjem in spopadi s policijo. V soboto so v organizaciji Attac-a, Levice in številnih drugih desettisoči miroljubno korakali skozi mestno središče, policija pa si z vsemi silami prizadeva poiskati organizatorje četrtkovega in petkovega divjanja zakrinkanih nasilnežev, ki je za seboj pustilo veliko uničenje in skoraj dvesto ranjenih policistov, dokler niso položaj vsaj malo umirile posebne policijske enote.
Da bi jih našli, so izvedli več racij, aretirali pa so tudi obtoženca za četrtkov laserski napad na policijski helikopter, ki je začasno oslepil oba pilota. Nemška kanclerka je na zaključni tiskovni konferenci še enkrat obsodila nasilje in povedala, da se - »ne če, ampak kako« - že pogovarjajo o poravnavi škode, ki so jo utrpeli lastniki trgovin in avtomobilov ter številni drugi.
Sobotni protesti proti voditeljem G20 so bili precej mirnejši kot prejšnje dni. Foto: Michael Probst/AP
Burna noč v Hamburgu
V noči na soboto se je, kot rečeno, varnostni položaj v Hamburgu močno zaostril, v četrti Schanzenviertel je za več ur celo popolnoma ušel izpod nadzora. Nasilni demonstranti so na policijo metali kamenje, zažigali, kar jim je prišlo pod roke, in plenili trgovine. Potem ko je bilo ranjenih že skoraj dvesto policistov, pa čeprav v veliki večini lažje, so v akcijo stopile posebne enote in šele po polnoči naredile nekaj reda, tudi s solzivcem in vodnimi topovi.
Kdo so nasilneži med demonstranti, ki so v minulih dneh hanzeatsko mesto spremenili v vojno območje? Vsekakor so bili pogosto zakrinkani napadalci zelo dobro pripravljeni. Če jim je v napadih na policiste in simbole meščanskega življenja, kot so avtomobili in izložbe trgovin, zmanjkalo kamenja, steklenic ali v trgovinah zaplenjenih razpršil, so se spravili kar na ceste in si svoje orožje »izdelali« iz kosov asfalta.
Protestniško sporočilo udeležencem vrha G20: "Kapitalizem ubija!" Foto: Hannibal Hanschke/Reuters
Pogosto organizirani v majhne skupine so brez pomisleka »odstranili« vse, ki so jim nasprotovali: poročajo, da so pred trgovino Apple na Schanzenstrasse naključnega sprehajalca, ki je kritiziral njihov razbijanje, tako pretepli, da je moral poiskati pomoč bolničarjev. Napadalci pa so si, kot domnevajo nekateri hamburški gasilci, zdravniško pomoč pripeljali kar sami. Tudi zato še ni znano, koliko ranjenih je bilo med demonstranti.
Večina protestnikov je bila mirnih
Po ulicah okrog kongresnega centra, v katerem so državniki G 20 reševali svetovne težave, sem za komentiranje anarhističnega nasilja še pred nočnimi kravali zaprosila nekaj ljudi. »Nasilje protestnikov me res živcira,« se je pritožil mladi računalničar Werner. »To ne rešuje ničesar,« je soglašal študent Stefan, a vsi izprašani niso bili takšnega mnenja. Mlad moški, ki se ni hotel predstaviti, je za zaostrovanja obtožil policijo in zahteval neomejeno pravico do demonstracij.
V parku tik ob kongresnem centru sem srečala demonstranta Marca, ki je plezal čez ogrado v upanju, da bo tako hitreje prišel do svojih protestniških prijateljev. Tudi on misli, da so protesti popolnoma upravičeni. Streljaj stran pa je skupina sirskih študentov nosila pano z napisom: »O nasilju ne sprašujte nas, ampak G 20!« Poudarili so, da niso begunci, »smo pa proti kapitalizmu!«
Divjanje na ulicah Hamburga ni zmotilo večernega banketa za voditelje držav G20 in njihove boljše polovice. Foto: Axel Schmidt/AFP
V bolnišnico so morali prepeljati tudi nekaj demonstrantov, med njimi trinajst ljudi, ki so se poškodovali, ko jim je med begom pred policijo popustila pregrada, čez katero so plezali, in so padli nekaj metrov globoko.
