Svet Nata in Rusije je bil pred poldrugim desetletjem ustanovljen za krepitev dialoga na področju obrambe in varnostnih vprašanj. Po izbruhu ukrajinske krize leta 2014 je Nato prekinil praktično sodelovanje z Rusijo, a na visoki politični in vojaški ravni so komunikacijski kanali načeloma ostali odprti. Kljub temu se svet Nato-Rusija dve leti sploh ni sestal. Lani so bila tri srečanja in pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata so se veleposlaniki članic zavezništva še enkrat srečali z ruskim kolegom. Odjuge sicer še ni, je pa na ruski strani nekaj več konstruktivnosti.
»Nato ima enotno stališče o Rusiji: močno obrambo in odvračanje z dialogom,« je ponovil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Kot eno od konstruktivnih znamenj velja medsebojno obveščanje o novih vojaških enotah. Nato je obvestil Rusijo o štirih zavezniških bataljonih s skupno okoli 4000 vojaki, ki se nameščajo v treh baltskih državah in Poljski. Rusija je po drugi strani obvestila Nato o treh novih divizijah na svojem zahodnem vojaškem območju. Po Natovi logiki bi glede na številčno razliko moralo biti očitno neravnotežje.
Rusija se na takšnih srečanjih želi, kolikor je mogoče, izogniti razpravam o položaju v Ukrajini. Stoltenberg je ocenil tamkajšnji varnostni položaj kot skrb zbujajoč, saj da je število kršitev premirja na vzhodu države doseglo rekordno raven, intenzivno bojevanje se nadaljuje in težko orožje ni bilo odstranjeno. Omenil je poročila Ovseja v tem tednu, po katerih je bilo prepovedano orožje uporabljeno skoraj dvakrat na minuto. V Natu še vedno pozivajo Rusijo k uporabi svojega znatnega vpliva na separatiste pri uresničevanju sporazuma iz Minska.
Tillersonova znamenja Moskvi
Na jutrišnjem zasedanju zunanjih ministrov Nata bodo pozorno spremljali znamenja novega ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona Rusiji. V diplomatskih krogih so opozorili, da bi bila odsotnost njegove podpore Ukrajini napačen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Po eni od razlag je glede na ravnanje Donalda Trumpa Putin vsak dan bolj samozavesten in si privošči vedno več. Trump naj bi prišel v Bruselj 25. maja in se udeležil vrha zavezništva, ki bo potekal na njegovem novem sedežu.
Novi ameriški obrambni minister James Mattis je februarja navdušil sogovornike s pozitivno držo in konstruktivnostjo. Glede Tillersona so pričakovanja veliko bolj zmerna. Eden od razlogov za grenak priokus je, da bi moralo biti ministrsko srečanje izpeljano skoraj teden prej, kot je bilo predvideno, ker da mora Tillerson med obiskom kitajskega predsednika ostati v ZDA. Dodatno nejevoljo zaveznic je povzročil, ker je hotel na obisk v Moskvo, preden bi se prvič srečal z Natovimi zunanjimi ministri (omenjen je bil 10. april). Na koncu je obveljalo, da bo srečanje, skrčeno na en dan, izpeljano jutri.
Na Natovem sedežu je bila še posebej pozitivno sprejeta odločitev ameriškega senata, ki je skoraj soglasno potrdil črnogorsko članstvo v zavezništvu. Ratifikacijskih postopkov niso končali samo še v Španiji in na Nizozemskem.













