Tiskane izdaje
Oseminšestdesetletni Albert Woodfox, ki ga je ameriški zaporniški sistem za velik del življenja prikrajšal za družbo sočloveka, bo po več kot štirih desetletjih samice v louisianskem zaporu odkorakal na svobodo. Sodnik James Brady je namreč ukazal njegovo osvoboditev in tožilstvu prepovedal, da bi proti njemu zaradi smrti paznika sprožilo nov, že tretji sodni postopek.
Sodnik Brady je po poročanju AFP pojasnil, da je takšno odločitev sprejel zaradi »izrednih okoliščin« primera – zdravje oproščenega je, tudi zaradi dolgotrajne osamitve, načeto, prič, ki bi lahko potrdile ali ovrgle njegovo krivdo, ni več, poleg tega pa dvomi, da bi mu lahko država v tretje – sodbo so že dvakrat razveljavili – »pravično sodila«.
Woodfox je eden od tako imenovane »Angolske trojice«, zapornikov, ki so jih zaradi smrti paznika med izgredi leta 1972 zaprli v samico strogo varovanega zapora. Kot prvega so iz zapora leta 2001 izpustili Roberta Kinga, pred dvema letoma, le nekaj dni pred smrtjo, še Hermana Wallacea.
Tako Woodfox kot Wallace sta vztrajala, da ju kaznujejo zaradi političnega aktivizma. Oba sta bila namreč člana Črnih panterjev, gibanja za enakopravnost temnopoltih Američanov. Kmalu za tem, ko so ju zaradi oboroženega ropa zaprli v zloglasno kaznilnico, med drugim znano tudi kot Angola – stala je poleg nekdanje plantaže, na kateri so delali sužnji iz Angole –, sta se v zaporu začela boriti proti zlorabam. Gladovne stavke in peticije je spremljalo tudi nasilje, v enem od izgredov je bil ubit paznik Brent Miller. Vsi trije so vztrajali, da prestajajo kazen za zločin, ki ga niso storili. Woodfoxovo nedolžnost je po besedah njegovega odvetnika potrjevala priča dogodku, strokovna analiza dokazov, da je nedolžen, je pokazal tudi test s poligrafom. A kljub temu in odločitvi sodnika tožilstvo še ne namerava odnehati − po njihovih besedah bodo poskrbeli, da morilec ostane v zaporu.
