Tiskane izdaje
V ameriškem predvolilnem ozračju so težavna že razmerja v strankah, kaj šele med obema političnima poloma. To so dokazala številna razočarana sporočila liberalnega dela ameriških volivcev in skupin, ki se borijo za nedokumentirane priseljence, v katerih so očitali demokratskim kongresnikom, da so se prekmalu predali in se pustili žejne peljati čez vodo. Tako demokrati kot republikanci so v zadnjih dneh predvsem poskušali razgreti svoji bazi, desnica konservativno Ameriko, ki ostro nasprotuje priseljevanju, levica liberalno jedro.
Pri glasovanju v senatu 18 senatorjev iz obeh strank ni podprlo dogovora. Komentatorji so med njimi brž označili demokrate za »predsedniško četico«, saj naj bi resno razmišljali o kandidaturi za Belo hišo leta 2020. Med njimi sta liberalna prvaka Bernie Sanders in Elizabeth Warren, pa tudi newyorška senatorka Kirsten Gillibrand in njena kalifornijska kolegica Kamala Harris, obe čedalje pogosteje omenjajo pri jagodnem izboru bodočih demokratskih predsedniških kandidatov. Kamala Harris je javno podvomila o dogovoru med vodjem demokratov Chuckom Schumerjem ter prvim senatorjem republikancev Mitchem McConnellom, »ne verjamem, da se je kakorkoli obvezal, verjeti v kaj takega bi bilo nepremišljeno«.
Ne slišijo volivcev
Obe strani sta v času pogajanj nenehno ponavljali, da nasprotniki ne vedo, kako razmišljajo volivci, pri čemer so komentatorji kot Ron Elving iz javne radijske mreže radia NPR ugotavljali, da sta obe stranki izgubili stik z željami volivcev. Osrednje vprašanje zapleta je bila usoda »sanjačev«, mladih Američanov, ki so jih starši kot otroke pripeljali v ZDA brez ustreznih dokumentov. Večina ne pozna druge domovine, vendar najbolj konservativni deli vztrajajo, da niso legalno v državi, njihov položaj pa so pripravljeni urediti le v zameno za obsežne varnostne ukrepe, s katerim si želijo bolj neprodušno zapreti mejo. Večina anket je pokazala, da najmanj tri četrtine Američanov podpira legalizacijo njihovega bivanja v državi.
Hkrati je večina vprašanih v zadnjih dneh menila, da so demokrati po nepotrebnem vzeli za talca vse zvezne ustanove, ko so zahtevali sprejetje ustreznega zakona. Še posebej, ker so se senatorji levice strinjali z vsebino zakona o začasnem financiranju, ta pa se bo iztekel že čez tri tedne, precej pred rokom, ki ga je Donald Trump jeseni določil kongresu za ureditev položaja približno 800.000 »sanjačev«, preden bi jih začeli izganjati iz države.
Demokratom je v tolažbo javnomnenjska raziskava časnika Politico, po kateri je 41 odstotkov naprtilo krivdo za zaplet republikancem, 36 odstotkov pa demokratom, neodločeni so bili pri vprašanju, ali je usoda »sanjačev« dovolj pomembna, da je bilo zaradi tega vredno ustaviti delovanje zvezne vlade.
Vlada spet deluje, a osrednje vprašanje, usoda »sanjačev«, ostaja brez rešitve. Foto AFP
Po McConnellovih besedah naj bi se razprava o politiki priseljevanja začela »v prihodnjih tednih«. Vodja demokratov Schumer je to označil za »resnično pot do sprejetja zakona«. Precej bolj dvomljivi nasprotniki dogovora so opozorili, da ne gre samo za senat, na poti do ureditve položaja »sanjačev« je predvsem poslanski dom s precej bolj radikalnimi člani, posebej med konservativno strujo. Poleg tega so spomnili, da je Trump nedavno sprejetje (za demokrate sporne) davčne reforme podmazal z obljubo neodločenim republikanskim senatorjem. Jeffu Flaku je zagotovil, da se bodo januarja lotili razprave o »sanjačih«, Susan Collins je obljubil utrditev razmajane zdravstvene reforme, ničesar (še) ni uresničil.
Republikanski vodja spodnjega doma Paul Ryan je danes zagotovil, da bodo poslanci potrdili odločitev senatorjev. Nihče ne dvomi o tem, da predsednik ne bo podpisal zakona, ki bo omogočil delo njegove vlade, precej več dvomov je o njegovem odnosu do politike priseljevanja oziroma ali bodo kongresniki soočeni s »torkovim Trumpom« ali »četrtkovim Trumpom«, kot je republikanski senator Lindsey Graham označil predsednikovo nihanje pred dvema tednoma. Takrat se je najprej zdel brez zadržkov do sklepanja dogovora, dva dni pozneje pa je zavrnil dogovor senatorjev z obeh strani. Po nekaterih razlagah naj bi bilo slednje vpliv jastrebov v vladi.
Skrhano zaupanje
Umetnik sklepanja pogodb, kot se je Trump označil v poslovni karieri, je bil zadnje tri dni odmaknjen od oči javnosti in se ni držal svojega nasveta predhodniku, da mora predsednik prevzeti vlogo glavnega pogajalca in doseči sporazum. Danes je zmagoslavno oznanil, da je »zadovoljen, ker so demokrati v kongresu prišli k pameti«. Pred tem je v nizu sporočil prek twitterja obtožil demokrate, da jih bolj skrbi pomoč nedokumentiranim priseljencem kot ameriškim državljanom. »Demokrati so ustavili delo vlade na zahtevo svoje skrajno leve baze. Tega niso hoteli, a so brez moči,« je poglabljal razkol.
Schumer mu je ob oznanilu dogovora vrnil košarico in znova poudaril, da je predsednik izničil že dosežen dogovor med strankama, nato pa naj ne bi sodeloval v pogajanjih zadnjih dni. Bela hiša je poskusila nekoliko popraviti vtis s sporočilom, da so veseli možnosti za nadaljevanje pogovorov o usodi »sanjačev«, toda hkrati so komentatorji ugotavljali, da so njena stališča precej neusklajena. Ko je njen vodja za pravne zadeve Marc Short zatrdil medijem, da so »sanjači« pomemben del družbe in si želijo najti način, kako bi ostali v ZDA, je predsednik s svojim čivkanjem sejal dvom.
