Tiskane izdaje
Ankara − Turčija se po trinajstih letih popolne prevlade stranke Pravičnost in razvoj (AKP) znova vrača v bolj napete čase krhkih koalicij in oslabljenih vlad. Izid nedeljskih parlamentarnih volitev napoveduje obdobje povečane politične negotovosti, analitiki ne izključujejo niti možnosti novega glasovanja v bližnji prihodnosti.
Vladajoča stranka na koncu ni uspela zbrati dovolj glasov za sestavo vlade, kaj šele dvotretjinske večine v parlamentu, ki bi ji omogočila potrditev kontroverznih ustavnih sprememb, s katerimi je želela občutno povečala moč in oblast predsednika države Recepa Tayyipa Erdoğana. Nepričakovano slab rezultat lahko pripiše predvsem vzponu prokurdske liberalne Ljudske demokratične stranke (HDP), ki se ji je s 13 odstotki zbranih glasov prvič uspelo prebiti v parlament. Vsaj po prvih analizah sodeč, je bilo med njenimi volivci mnogo liberalnih in sekularnih Turkov, razočaranih nad nekaterimi odločitvami in razdiralno retoriko Erdoğanove stranke, s katero je v negativni luči zaznamovala iztek volilne kampanje. Največje navdušenje nad izidi je bilo mogoče spremljati v pretežno kurdskih delih države. Vstop HDP v parlament pomeni, da bo največja manjšina v državi, ki predstavlja petino njenega celotnega prebivalstva, končno dobila pravo predstavništvo v 550-članski zbornici.
Poziv k sodelovanju
Turški predsednik je danes stopil korak nazaj. Z besedami, da je »mnenje našega naroda nad vsem ostalim«, je le nekaj ur po objavi izidov pozval vse politične skupine k sodelovanju in pomoči pri ohranjanju zaupanja v dolgoročno stabilnost države. Pred novim parlamentov, predvsem pa pred naslednjo vlado je veliko neprijetnih izzivov, tako na notranjepolitičnem kot mednarodnem področju. Med tistimi, ki izstopajo so zagotovo gospodarstvo, naraščajoča brezposelnost in razmere v regiji. Izid volitev je povzročil negativno reakcijo med investitorji, prepričanimi, da se bo negotovost na političnem področju prej ali slej poznala tudi na turški ekonomiji. Vrednost delnic na istanbulski borzi je bila danes v povprečju za šest odstotkov nižja od petkove zaključne cene. Turška lira je medtem podrla rekord in padla na najnižjo vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem doslej.
Največja stranka ima z 259 poslanci sedaj na voljo tri možnosti: vladanje z manjšinsko vlado, vzpostavitev koalicije z eno od treh opozicijskih strank ali razpis predčasnih volitev. Po poročanju nekaterih zahodnih medijev se njeno vodstvo najbolj nagiba k prvi možnosti. V tem primeru bi Turčija v letu, morda dveh najverjetneje znova odšla na volišča. Predsednikov spravljivi ton je nakazal obstoj manevrskega prostora za sestavo koalicijske vlade. Toda najmanjši dve opozicijski stranki sta to možnost že danes kategorično zavrnili. Predstavniki HDP in skrajno desnega Nacionalnega gibanja (MHP) so dali jasno vedeti, da ne mislijo podpirati AKP z glasovi svojih poslancev, kar kaže na to da bodo morebitna pogajanja o sestavi koalicije naporna.
Če sestava prihodnje vlade zaenkrat še ostaja uganka, je na drugi strani popolnoma jasno, da so volivci na volitvah odločno zavrnili predsednikov načrt o poseganju v ustavni red. Erdoğan, šestkratni premier, ki je avgusta lani postal predsednik države, je po mnenju analitikov z vezanjem volitev in reform ustave napačno prebral želje ljudi. Predlaganim spremembam so nasprotovali v vseh opozicijskih strankah, tudi v največji Narodni republikanski stranki (CHP), prepričani, da bi koncentracija moči v funkciji predsednika države ogrozila demokratični red.
Evropska unija je bila med prvimi, ki je pozdravila izid volitev. Po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice Federice Mogherini so te pokazale »trdnost turške demokracije«.
