Podnebno konferenco podaljšali, dogovor predvidoma v soboto

V Parizu nameravajo še danes predstaviti osnutek končnega predloga novega globalnega podnebnega sporazuma.

Objavljeno
11. december 2015 12.00
FRANCE-CLIMATE-WARNING-COP-21
Ma. Ja.
Ma. Ja.

Pariz − Sprejemanje novega podnebnega dogovora se, kot kaže, zapleta. Pogajalci, ki so že drugo noč zapored preživeli za mizo in premlevali predlog, ki ga je sinoči predstavil francoski zunanji minister Laurent Fabius, so srečanje podaljšali za en dan − novi podnebni sporazum bodo predvidoma sprejeli jutri.

»Predstavljen bo v soboto zjutraj, sprejet pa okoli poldneva,« je po navedbah tiskovne agencije AFP povedal vir v uradu francoskega predsednika. »Stvari se premikajo v pravo smer,« pa je ocenil vodja pogajanj, francoski zunanji minister Fabius. Že sinoči je povedal, da je sprejetje sporazuma »zelo blizu«, a opozoril, da bodo morali delegati najti odgovore na tri ključna vprašanja: diferenciacija, financiranje in ambicioznost. Fabius namerava sicer še danes predstaviti osnutek končnega predloga novega globalnega podnebnega sporazuma.

Številna vprašanja še nerešena

Svetovni voditelji so podnebna pogajanja v Parizu opisali kot zadnjo priložnost za zavrnitev katastrofalnih podnebnih sprememb − čedalje hujših vremenskih ekstremov, kot so suše na eni ter neurja in poplave na drugi strani, ter naraščanja gladine morja. V okviru novega dogovora načrtujejo prevetritev svetovne politike zanašanja na energente, kot so premog, nafta in zemeljski plin, ki prispevajo k sproščanju toplogrednih plinov.

Doslej jim na pogajanjih, ki pod okriljem Združenih narodov potekajo vse od devetdesetih let, ni uspelo doseči globalnega dogovora, s katerim bi zamejili podnebne spremembe. To tudi tokrat ni samoumevno. Med drugim se zapleta pri razdelitvi držav na razvite in nerazvite, ki je bila odrejena v okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebju iz leta 1992. Manj razvite države namreč vztrajajo, da morajo razvite storiti več kot drugi, saj nosijo zgodovinsko krivdo za podnebne spremembe. A kot smo že pisali, se je odtlej veliko spremenilo. Številne nekoč nerazvite države so postale hitro rastoča gospodarstva in so po razvitosti ujele gospodarstva, kakršno je Bolgarija, ki je zgodovinsko zalogo izpustov že »pokurila«. Še več, razviti so že tako odgovorni le še 35 odstotkov in njihov delež se bo po projekcijah v prihodnjem obdobju še zniževal. Združene države Amerike in preostale bogate države tako vztrajajo, da morajo več prispevati tudi razvijajoči se velikani, kot sta Indija in Kitajska, ki danes največ prispevajo k izpustom in so torej najbolj odgovorne za prihodnje segrevanje ozračja.

Še vedno ni povsem določen niti dolgoročni cilj za omejitev dviga povprečne globalne temperature in s tem omejitev podnebnih sprememb. Da bi se izognili hudi katastrofi, se povprečna temperatura po oceni znanstvenikov v primerjavi s predindustrijsko dobo ne bi smela zvišati za več kot dve stopinji. Države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, se zavzemajo, da bi za cilj postavili 1,5 stopinje, nekatere velike onesnaževalke, med njimi prej omenjeni Indija in Kitajska, pa se zavzemajo, da bi cilj postavili pri dveh stopinjah. Sinoči predstavljeni osnutek ponuja kompromisni predlog − glede omejitve dviga globalne povprečne temperature navaja, da bodo pogodbenice omejile dvig na »precej pod« dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, a si obenem prizadevale za omejitev na 1,5 stopinje Celzija.

Nerešeno je še vedno tudi vprašanje financiranja. Premožne države so namreč pred šestimi leti v Københavnu nerazvitim obljubile, da bodo po letu 2020 na leto prejemale za sto milijard dolarjev (približno 92 milijard evrov) investicij in pomoči za prehod v gospodarstvo z manj izpusti in za prilagajanje podnebnim spremembam. A kako naj bi razvite države ta sredstva zbrale, ostaja nejasno, poleg tega pa nerazvite dražve zahtevajo bolj jasne zaveze.