Tiskane izdaje
V soboto je po mizi udaril francoski zunanji minister Laurent Fabius, ko sta ameriška in iranska delegacija na dunajskih jedrskih pogajanjih še en dan poplesavali druga okoli druge. »Zdaj ko je vse na mizi, je čas za odločitev,« je Fabius obe strani pozval, naj si sežeta v roke ali priznata poraz.
Pogajanja med Teheranom in mednarodno skupino P5 + 1 (pet stalnih članic varnostnega sveta: ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija, ki se jim je pridružila Nemčija) potekajo že od leta 2006. Toda šele izvolitev zmernega konservativca Hasana Rouhanija, nekdanjega iranskega jedrskega pogajalca z mednarodno skupnostjo, za predsednika države pred dvema letoma, je spet pognala pogajalski maraton. Po dveh letih trdega dela smo v zadnjih tednih priča teku v cilj, toda ta se vztrajno odmika, tako kot Ahil zaman preganja želvo v slavnih Zenonovih paradoksih. Ali kot naj bi dejal eden od iranskih pogajalcev, zanje ni časovnega roka za sklenitev dobrega dogovora.
Danes naj bi se iztekel tretji podaljšek skrajnega roka za sprejetje dokončnega sporazuma, s katerim bi se Iran vsaj začasno odpovedal ambicijam za razvoj jedrskega orožja, v zameno pa bi mednarodna skupnost postopno ukinila sankcije proti Teheranu. Potem ko so do 30. junija dosegli le »pomemben napredek« in nato do torka naredili »pomembne korake«, se je ta konec tedna zatikalo pri prepovedi za prodajanje orožja Iranu in omejitvi razvoja balističnih raket. Iranska oblast je namreč zahtevala, da embargo iz leta 2007 umaknejo takoj po morebitnem podpisu dogovora.
Pri tem jih podpira Rusija, ki se strinja s takojšnjim umikom prepovedi prodaje klasičnega orožja, saj je bila ta po razlagi ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova sprejeta kot del ukrepov, s katerim so pritisnili na Iran, naj se odpove svojemu vojaškemu jedrskemu programu. Moskvo, ki je eden večjih dobaviteljev orožja Iranu, podpira tudi Kitajska. »Podpiramo čimprejšnji umik embarga, še posebno ker Iran podpira boj proti Islamski državi,« je dejal Lavrov. V Washingtonu menijo, da bi to le spodbudilo oboroževalno tekmo v regiji in hkrati trdijo, da Teheran podpira teroristične organizacije.
Dvom konservativcev
Pogajalci so se zatikali tudi pri obsegu nadzora, ki naj bi ga izvajali inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Združene države vztrajajo, da ne sme biti omejitev, Iran pa meni, da bi bil neomejen dostop do vseh spornih objektov, tudi vojaških, lahko pretveza za vohunjenje Zahoda. Konec maja naj bi Iran sicer privolil v vodene inšpekcije vojaških objektov, a je takrat vrhovni verski vodja, ajatola Ali Hamenej, to zanikal. Po nekaterih diplomatskih virih naj bi bila tudi zdaj delegacija na Dunaju, ki jo vodi zunanji minister Džavad Zarif, pripravljena na kompromise, a jim te preprečujejo konservativni krogi v Teheranu.
Ti so v petek spodbujali proteste ob dnevu al Kuds oziroma dnevu Jeruzalema, ki so ga v Iranu uvedli v znak solidarnosti s Palestinci in kot nasprotovanje Izraelu. Tega spremlja običajna scenografija zažiganja ameriških in izraelskih zastav ter skandiranja »Smrt Ameriki« in »Smrt Izraelu«, režimski časnik Kayhan pa je zapisal, da je iranska revolucija »prelomila mit o holokavstu, ki naj bi se po trditvah sionistov in njihovih botrov zgodil v Evropi med drugo svetovno vojno«. Po besedah predsednika Rouhanija pa »sionisti in Globalna aroganca (iranski vzdevek za ZDA) financirajo razprtije, ki vznemirjajo muslimanski svet«.
To gotovo ne bo na stežaj odprlo vrat morebitnemu sporazumu v ameriškem kongresu, saj ima ta skladno z aprila sprejetim zakonom pravico, da besedilo potrdi ali zavrne. Bela hiša se spopada z močnim dvomom ne samo pri republikancih, ki z enim ušesom hkrati ves čas poslušajo želje Izraela, ampak tudi pri precej demokratih v kongresu. »Ne verjamem, da bi katerikoli član kongresa podprl dogovor ..., ki bi Iran odrešil embarga na prodajo klasičnega orožja ali jim dovolil razvoj balističnih raket,« je pred dnevi poudaril republikanski senator Tom Cotton, ki sedi v senatnem odboru za obrambo.
Ameriški zunanji minister John Kerry je tako podobno kot njegov iranski kolega Zarif pri sklepanju najmanjšega skupnega imenovalca ujet v zahteve ameriških dvomljivcev. Te podpira tudi vojska, saj je načelnik generalštaba general Martin Dempsey sredi prejšnjega tedna dejal, da v nobenem primeru ne bi smeli olajšati pritiska na Teheran z umikom embarga na prodajo orožja. Pritrdil mu je tudi njegov šef, minister za obrambo Ashton Carter, ki je dejal, da hočejo ohraniti vojaško izolacijo Irana ter omejiti njegovo možnost za pridobivanje vojaške opreme.
