Pohodi za znanost

V ameriški prestolnici Washington se je danes zbralo več tisoč ljudi na prvem osrednjem shodu za znanost, na katerem svarijo pred posledicami alternativnih dejstev.

Objavljeno
22. april 2017 22.27
EARTH-DAY/AUSTRALIA
B. F. Ž., STA
B. F. Ž., STA
Na tisoče podpornikov znanosti se je zbralo tudi po drugih mestih po svetu. V Washingtonu se bodo demonstranti sprehodili mimo Bele hiše, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški protestniki želijo s sprehodom mimo Bele hiše opozoriti na proti znanosti uperjeno držo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je med drugim okoljske spremembe označil za potegavščino, razmišlja pa o krčenju sredstev za znanstveno raziskovanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Shod, ki poteka v dežju, bodo popoldne zaključili pred Kapitolom, sedežem kongresa. Podporniki znanosti se sicer zbirajo tudi v drugih ameriških mestih, vključno z New Yorkom.

V Londonu so znanstveniki na shodu opozorili pred posledicami brexita, ki bi lahko škodil mednarodnim raziskovalnim projektom in iz države odgnal evropske strokovnjake.

Številni Nizozemci pa so v Amsterdamu pozivali k večjemu spoštovanju znanosti, saj da znanstvenega raziskovanje ne postavljajo pod vprašaj le v ZDA. Kot je dejal eden od udeležencev, univerzitetni profesor Maarten Frens, še nikoli doslej ni bilo toliko pritiska na znanost. Raziskave pa so postale le še eno mnenje, je opozoril.

Na shodu v Ženevi, kjer se nahajajo številne svetovne znanstvene ustanove, se je približno 600 udeležencev sprva sprehodilo po mestu, nato pa so povabili k znanstveni zabavi, na kateri bodo predstavili, kako poteka delo znanstvenikov.

Za pomen znanosti in politiko, ki temelji na dejstvih, so tisoči danes demonstrirali tudi v Nemčiji. Samo v Berlinu se je po navedbah organizatorjev pod sloganom "Znanost ni mnenje, alternativna dejstva so laži" zbralo približno 11.000 ljudi. V Muenchnu se je po ulicah sprehodilo okrog 3000 ljudi, ki so na transparentih med drugim nosili napis"Naredimo znanost spet veliko", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na Dunaju se je po navedbah organizatorjev zbralo 3000 ljudi, po oceni policije pa 1600. Kot je na zborovanju menil znanstvenik s področja političnih znanosti Anton Pelinka, v primeru ogroženosti svoboda znanosti, ogrožena tudi svoboda demokracije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Evropi so med drugim na pomen znanosti opozarjali še v Bonnu, Helsinkih, Stockholmu in Parizu, skupaj naj bi po svetu organizirali shode v več kot 500 mestih.

Več tisoč ljudi se je udeležilo tudi shodov v Avstraliji in Novi Zelandiji. Glasni protestniki v Sydneyju so bili oblečeni v bele halje in pozivali politike, naj podpirajo znanstveno skupnost. "Brez znanosti je samo fikcija" in "Potrebujemo mislece ne zanikovalce" je pisalo na transparentih, ki so jih protestniki nosili s seboj.

Zaradi skrbi, da je znanost pod političnim udarom trenutne konservativne vlade se je v Avstraliji zbralo več ljudi na shodih tudi v drugih večjih mestih, kot so Melbourne, Brisbane, Perth in Adelaide. Na Novi Zelandiji pa so bili največji shodi v Wellingtonu in Aucklandu.

V Sloveniji je shod potekal že v sredo, ko je okoli 500 raziskovalcev izrazilo protest zaradi krčenja sredstev za raziskave in inovacije.

Shode, ki sovpadajo s svetovnim dnem Zemlje, je spodbudila skrb pred alternativnimi dejstvi, vendar kot zatrjujejo organizatorji, shod ni uperjen proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu niti proti nobeni politični stranki.

Cilj pohoda je zaščita ključne vloge znanstvenega raziskovanja pri oblikovanju javnih politik in protest proti potovalnim omejitvam, ki preprečujejo prost pretok informacij in znanja, poudarjajo ameriški organizatorji.