Tiskane izdaje
V dolgem televizijskem pogovoru je ruski predsednik Vladimir Putin pohvalil ameriškega kolega Donalda Trumpa, hkrati pa izrazil razočaranje nad ameriškim političnim sistemom, ki javno razgalja neučinkovitost in razžira samega sebe.
Le dober teden pred ruskimi predsedniškimi volitvami, na katerih bo po napovedih že v prvem krogu ponovno zmagal sedanji predsednik države Vladimir Putin, je ruska državna televizija prikazala enoinpolurni intervju »Svetovna ureditev 2018«, v katerem je voditelj Ruske federacije govoril zlasti o dogajanju na mednarodnem prizorišču. Novinarju Vladimirju Solovjovu je Putin na začetku pogovora priznal, da so v njegovem moštvu, ki določa zunanjo politiko Rusije, tako »jastrebi« kot »golobice«, a ko po diskusijah sprejmejo dokončno odločitev, on prevzame vlogo glavnega izvajalca, ostali pa zvesto sledijo dogovorjenemu. Po njegovih besedah so njihova mnenja pogosto različna, včasih, kakor je bilo takrat, ko se je dogajala »krimska pomlad«, pa da je bila med njimi popolna enotnost.
Pomen človeških življenj
»Nisem dvomil o tem, da bodo krimskim dogodkom sledile sankcije,« je povedal Putin. A ko je postavil na tehtnico usodo dveh milijonov tam živečih ljudi in poslabšanje ruskih odnosov z nekaterimi državami, ni bilo dvoma, da so zanj pomembnejša človeška življenja. Po njegovih besedah so Rusijo namerno privedli do takšnega odziva, a niso pričakovali, da se bo odzvala tako hitro, odločno in drzno. Po njegovih besedah so »zahodni partnerji« s sankcijami dosegli tudi kakšno taktično zmago, a na dolgi rok bo zmagovalka Rusija.
Vladimir Putin med nedavnim predvolilnim shodom svojih privržencev na moskovskem stadionu Lužniki. Foto: AFP
Putin je dejal, da politika sankcij, ki je nepoštena in nezakonita metoda obračunavanja s konkurenco, ni nič novega za njegovo državo, saj jo doživlja že od dvajsetih let prejšnjega stoletja. Spomnil je, da so skorajda isti dan, ko so v ZDA odpravili Jackson-Vanikov zakon, ki so ga zaradi omejevanja izseljevanja judovskega prebivalstva sprejeli še v času Sovjetske zveze, uvedli nove sankcije, tako imenovani zakon Magnitskega, ki po njegovih besedah temelji na izmišljenih in neutemeljenih razlogih. »Vsakič ko postane Rusija močnejša, to med našimi partnerji povzroči paniko ter poskuse omejevanja naše države in naše vojaške moči,« je dodal ruski predsednik.
Naredili so se Francoza ...
Putin za krvave dogodke v Ukrajini ni obtožil le tamkajšnjih oblasti, temveč tudi Francijo, Nemčijo in Poljsko, ki so najprej jamčile izpolnjevanje »mirovnega sporazuma« med nekdanjim ukrajinskim predsednikom in opozicijo, potem pa zamižale na obe očesi, ko ga je opozicija že naslednji dan prelomila in izvedla državni udar. Še ostrejše besede je namenil ZDA, ko je prvič javno priznal to, kar je bila med ruskimi analitiki doslej »javna skrivnost«.
Povedal je, da so ga iz Washingtona rotili, naj prepriča ukrajinskega kolega, da proti protestnikom ne uporabi vojaške sile, oni pa se bodo z opozicijo dogovorili, naj se umakne s cest in začne mirna pogajanja. Ko je opozicija nasilno prevzela oblast, so se naredili Francoza. Putin je že nekajkrat izjavil, da so njegovo državo večkrat potegnili za nos, a kaj tako arogantnega in brezobzirnega pa da še ni doživel. Ameriškega kolega Donalda Trumpa je sicer pohvalil, da je na osebni ravni uravnotežen politik, ki zna poslušati sogovornika. Je pa izrazil globoko razočaranje nad ameriškim političnim sistemom, ki da »javno razgalja neučinkovitost in razžira samega sebe«. »S takšnim sistemom je težko sodelovati, saj je nezanesljiv,« je dodal Putin.
Enoinpolurni intervju »Svetovna ureditev 2018«, v katerem Putin govori zlasti o dogajanju na mednarodnem prizorišču.
Mednarodni gostje
V oddaji je nastopilo tudi nekaj mednarodnih gostov, kakor sta premiera Izraela in Japonske Benjamin Netanjahu in Šinzo Abe. Prvi je govoril o nujnosti posredovanja proti teroristom v Siriji, drugi pa pohvalil ruskega voditelja kot domoljuba in težkega, a verodostojnega pogajalca. Največjo pohvalo mu je izrekla nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte. »Samo Rusija lahko doseže mir v Siriji,« je izjavila nekdanja članica posebne preiskovalne komisije ZN, ki je pred petimi leti ugotovila, da kemičnega orožja v Siriji niso uporabljale vladne enote, temveč uporniki.
Ko je Putin odgovarjal na vprašanje, kako se počuti kot nekdo, ki lahko pritisne na »rdeči gumb« in nosi odgovornost za milijone življenj, je novinarja najprej spomnil, da Rusija ni začela jedrske oboroževalne tekme, ampak so ZDA prve naredile atomsko bombo. »Drugič, mi nismo nikoli uporabili jedrskega orožja, ZDA pa so ga proti Japonski,« je dodal ruski predsednik. Po njegovih besedah tega ni najti niti v številnih japonskih učbenikih, kjer piše, da so na Hirošimo in Nagasaki vrgli atomsko bombo »zavezniki«.
»Mi smo tudi bili zavezniki, pa tega nismo naredili,« je poudaril Putin. Povedal je, da Rusija ni edina jedrska sila, poleg nje in ZDA so to še Velika Britanija, Francija in Kitajska, ki so uradno priznane, poleg tega imajo »neuradno« jedrsko oborožitev tudi Indija, Pakistan in Izrael. »Če jo imajo vsi, zakaj je ne bi imeli tudi mi,« se je vprašal. A po njegovih besedah bo Rusija uporabila to orožje le, če bo napadena z njim.
»Za uporabo jedrskega orožja se bomo odločili šele, ko naši sistemi za zgodnje opozarjanje ne bodo opazili zgolj izstrelitev raket, ampak bodo tudi jasno pokazali njihovo pot in čas, ko bodo dosegli rusko ozemlje,« je pojasnil ruski predsednik. »Če se nekdo odloči, da bo uničil Rusijo, imamo legitimno pravico do odziva. A to bi bila katastrofa za vse človeštvo, za ves svet. Zato se kot ruski državljan in predsednik ruske države sprašujem: kaj nam bo tak svet, če v njem ni Rusije?«
