Tiskane izdaje
New York − V tesni predsedniški tekmi le še redki Američani niso odločeni, za koga bodo jutri glasovali. Toda odločitev je letos še posebej težka. Ne samo zaradi nizkotne politične kampanje, prežete z napadi na osebnosti obeh kandidatov. Volivci, ki ne berejo, ampak predvsem gledajo, niso izvedeli veliko o politiki bodoče predsednice oziroma predsednika.
Organizacija Tyndall Report, ki analizira novinarski del osrednjih ameriških televizijskih mrež ABC, CBS in NBC, je sporočila, da so letos vse tri opustile tradicionalno poročanje o političnih temah in programih kandidatov. Od začetka leta so takšni vsebini skupaj namenile neverjetno pičlih 32 minut. Še pred osmimi leti, ko sta obe stranki prav tako imeli nova kandidata za Belo hišo, so poročanju o vsebini njunih predlogov namenili kar sedemkrat več časa, 220 minut. Ob zadnjih volitvah, ko je Barack Obama branil predsedovanje in so bile njegove politike znane, so takšnemu poročanju namenili 114 minut.
Pogled v dobre pol ure poročanja o vsebini političnih predlogov je pokazal, da niso proučili vsebine politik o trgovini, težavah zdravstvenega sistema, podnebnih spremembah, prepovedanih drogah, boju z revščino, nadzoru nad orožjem, obnovi infrastrukture, krpanju dolga. »Kadar so se dotaknili teh tem, je bilo to na pobudo kandidatov in z njunih vidikov,« so ugotovili avtorji poročila.
Volivci in vsebina
Številke so še posebej zanimive, če jih primerjamo z drugimi temami. Poročanju o težavah z e-pošto demokratke Hillary Clinton so tri osrednje mreže namenile sto minut, za obračunavanje republikanca Donalda Trumpa z njegovimi nasprotniki v republikanski stranki so pozimi in spomladi porabili 333 minut. To je desetkrat več časa, kot so ga porabili za poročanje o tem, kaj kandidata ponujata ZDA. To je še posebej koristilo republikancu, saj se je ob razpravah o značaju in osebnostih kandidatov razgubilo ne samo njegovo zelo slabo poznavanje politik, pač pa nenehno spreminjanje stališč ter izrazito pomanjkanje rešitev, ki jih ponuja.
Foto: Evan Vucci/AP
Tako je agencija Associated Press konec avgusta ugotovila, da je njegova kampanja objavila le sedem predlogov različnih politik in za to porabila 9000 besed. Hillary Clinton je takrat ponujala 38 politik za vodenje države, od spodbud za iskanje zdravila za Alzheimerjevo bolezen do nadzora nad Wall Streetom ter reforme delovanja policije in pravosodja, nato so jih razširili na 65 in jih opisali s 112.735 besedami. Republikanec zdaj ponuja volivcem pogled na 16 tem, toda lani je dal jasno vedeti, da »volivcev ne zanimajo podrobnosti, to zanima le tisk«.
Študija središča za medije, politike in javno politiko na univerzi Harvard je pokazala, da so med poletnima volilnima zborovanjema obeh strank, ki sta namenjeni določanju prihodnje usmeritve republikancev in demokratov, mediji namenili takšni vsebini manj kot desetino poročanja. »Ankete, volilna strategija in podobno so zavzeli petino poročanja, vsebinska vprašanja dvanajstino in usposobljenost kandidata za vodenje države manj kot trinajstino,« je ugotovil profesor Thomas Patterson s Harvarda.
Sporni analitiki
Eden od razlogov za tovrstne težave je zagotovo čedalje močnejše parjenje novinarstva in politike, predvsem na novičarskih televizijskih kanalih, ki so postavili pred kamere nekdanje politike ali neposredne člane kampanj. Konservativna Fox News ima za voditelja Seana Hannityja, ki slovi tudi po izjavi »jaz nisem novinar« in javno priznava, da je neformalni svetovalec Trumpove kampanje. Na seznamu plačanih »analitikov« CNN je Corey Lewandowski, nedavni vodja Trumpove kampanje.
Hillary Clinton. Foto: Andrew Harnik/AP
Največji škandal je sprožila Donna Brazile, začasna predsednica demokratske stranke in dolgoletna plačana »analitičarka« CNN. E-pošta, ki jo razkriva Wikileaks, je pokazala, da je menda kampanji Hillary Clinton posredovala morebitna vprašanja na soočenju kandidatov. Televizijska mreža, ki je bila zadnja leta pogosto tarča posmeha zaradi svojega dela, je letos žela pohvale za volilno poročanje, toda afera Brazile je vrgla temen madež na vse. In hkrati prilila olja na ogenj, ki ga že mesece kuri Trump z obtožbami, da se bori ne samo proti »sleparski Hillary«, pač pa tudi proti »sleparskim medijem«.
Težavna naloga
Njegovo nenehno spodbujanje podpornikov, naj ovirajo delo medijev, ki imajo na republikančevih zborovanjih posebej označen prostor in so nekakšna javna tarča, je postalo zelo nevarno. Ko pred tisoči že tako jeznih ljudi imenuje posamezne novinarje, to sproža tako ostre odzive, da je novinarka NBC Katy Tur, ki spremlja njegovo kampanjo, potrebovala spremstvo varnostne službe, da je lahko zapustila eno od zborovanj. Zvezdnik resničnostne televizije je učinkovito izrabil televizijsko obsedenost z gledanostjo za svoj politični vzpon. Ko so vendarle postali preveč kritični, jih je označil za sovražnike.
Na roko mu gre velika zadržanost, če že ne kar odpor Hillary Clinton do novinarjev, medtem ko je sam pri 70 mojster izrabljanja spletnih družbenih omrežij. V razdrobljeni sodobni medijski krajini uporablja splet kot vzporedni kanal, na katerem izpodbija poročanje »korporativnih medijev« kot zaroto in ponuja svoje resnice. Zato ni čudno, da neizobraženi belopolti delavski razred podpira milijarderja, ki prezira sindikate, nasprotuje zvišanju minimalnih plač, hoče znižati davke za premožne, njegove ovire trgovanju pa bi zvišale cene izdelkom, ki jih kupujejo revni.
