Politični spopad zaradi tovornjaka smrti

New York – Smrt desetih nedokumentiranih priseljencev, ki so v San Antoniu umrli v pregreti tovorni prikolici, prerašča v politični spopad. Glasovi na desnici zanjo krivijo liberalna mesta, ki naj bi spodbujala prihode, na levici kažejo na ostro politiko desnice, ki ljudi potiska v roke kriminalcev.

Prvo zaslišanje Jamesa Matthewa Bradleyja, 60-letnega voznika tovornega vozila, je razkrilo nekaj podrobnosti, kako se je upanje v lepše življenje na teksaški vročini v nekaj urah dobesedno razkuhalo v zatohli prikolici. Vanjo naj bi ves čas privažali in odvažali ljudi, po pričevanju preživelih naj bi jih bilo v nekem primeru notri kar okoli dvesto. Preden so se odpeljali na zadnjo pot, je neznani moški še zadnjič odprl vrata in jim zagotovil, da bo vse v redu in da ima prikolica hladilno napravo. Le da ta ni delovala, skoraj vsi zračniki pa so bili zamašeni. Ko je Bradley odprl vrata, je našel telesa, ki »so ležala na tleh kot meso«.

Policisti so konec tedna v tovornjaku in okoli njega našli 39 ljudi, desetim niso mogli pomagati, mnogo preživelih bo po prvih ugotovitvah zdravnikov imelo trajne posledice zaradi pomanjkanja zraka in vročinskega udara. Temnopoltemu vozniku s Floride grozi celo smrtna kazen; brani se, da ni vedel za človeški tovor. Da nekaj ni v redu, naj bi zaznal šele med postankom, ko je hotel na stranišče in je zaslišal udarce v notranjosti prikolice. Ko je odprla vrata, ga je preplavil »val španskih ljudi in podrl na tla«. Nekaj naj bi jih odpeljalo šest črnih terenskih vozil, ki so čakala na parkirišču.

Dolga pot

Trpanje ljudi v tovorna vozila je ponavadi le eden zadnjih korakov na več mesecev dolgi poti, ki se pogosto začne tisoče kilometrov južneje od ameriško-mehiške meje. Sodni dokumenti razkritih primerov kažejo, da migranti najprej z vlaki, avtobusi ali avtomobili prispejo na obmejno območje, nato jih peš ali s splavi pretihotapijo čez mejo. V prikolice tovornih vozil jih natlačijo šele na ameriški strani, na ta način pa se predvsem poskušajo izogniti 80-kilometrskemu obmejnemu pasu, v katerem policija izvaja poostren nadzor.

Cilj večine nedokumentiranih priseljencev so velika mesta, skoraj petina jih živi na območju New Yorka, Los Angelesa in Chicaga, kjer prebivalci odločno nasprotujejo izganjanju. Tihotapci to spretno izrabljajo, pri čemer več ljudi v tovornem vozilu pomeni večji zaslužek, hkrati pa iščejo nelatinskoameriške voznike, ki bodo najmanj vzbujali pozornost policistov. Temnopolt je bil tudi Tyrone Mapletoft Williams, voznik tovornjaka, v katerem je leta 2003 v podobnih okoliščinah umrlo 19 od sto potnikov, med njimi sedemletni otrok.

Trumpova ostrina

Obmejna policija zadnje čase poroča o naraščanju tihotapljenja ljudi s pomočjo tovornih vozil, pri čemer še ni jasno, ali gre za trend in kako ga razložiti. Nedavno poročilo mednarodne skupine za ocenjevanje tveganja Verisk Maplecroft pravi, da so migranti zaradi ostrejšega pristopa k obmejni varnosti, ki ga je uvedla Trumpova Bela hiša, pripravljeni na večje tveganje in sprejemajo nevarnejše metode za nedovoljeni prehod meje. Podobno trdijo migranti na mehiški strani meje, eden od njih je te dni za mrežo CNN dejal, da se je cena ob zamenjavi oblasti v Beli hiši za prehod meje več kot podvojila, s 3000 na 7000 dolarjev.

Namestnik teksaškega guvernerja Dan Patrick je nedeljsko tragedijo pripisal politiki »varnih mest«, ko lokalne oblasti nočejo uresničevati stroge zvezne politike do preganjanja nedokumentiranih priseljencev. To pa po njegovih besedah spodbuja njihove prihode v ZDA, saj imajo občutek, da se bodo lahko izognili nadzoru uradnikov zveznega uradu za priseljevanje in carinski nadzor (ICE). Patrick je prepričan, da bi povsod potrebovali zakonodajo, kot so jo sprejeli v Teksasu, po katerih so takšna »varna mesta« strogo kaznovana. Toda številna mesta poskušajo s tožbami preprečiti njegovo uveljavitev.

Odgovornost politikov

Zagovorniki pravic imigrantov so prepričani, da vse ostrejša politika ZDA te spodbuja k uporabi nevarnih metod za vstop v državo. »Politike, kot jo sprejemajo v Teksasu, naraščajoča kriminalizacija priseljevanja in vse bolj vojaška podoba naših meja, vse to ljudi potiska v sence,« trdi Amy Fischer, ki vodi politiko ene od organizacij za pomoč migrantom. Po besedah Joaquina Castra, demokratskega poslanca iz Teksasa, so politiki v Washingtonu soodgovorni za smrti, saj so te le »simptom okvarjenega sistema priseljevanja, ki ga je kongres imel priložnost popraviti, a je ni izrabil«.

Strokovnjaki trdijo, da je težko ugotavljati, ali bi ukinitev politike »varnih mest« resnično ustavila priliv nedokumentiranih priseljencev, še posebno iz držav Srednje Amerike z izjemno revščino in visoko ravnjo nasilja. Randy Capps, ki vodi raziskave v mnenjski organizaciji Migration Policy Institute, pravi, da še ni videl podatkov, ki bi kazali na stekanje migrantov na takšna območja. »Gredo tja, kjer je na voljo dovolj služb, ne glede na to, ali lokalna policija sodeluje z ICE ali ne,« meni. Čeprav naj bi trda politika Trumpa pripomogla k sedanjemu zmanjšanju migrantskih tokov, so njihov glavni vir po besedah Cappsa razmere v izvornih državah.