Popotresni sunki smrti bližnjevzhodnega mirovnega procesa

Razmere v Izraelu in na okupiranih palestinskih območjih se iz dneva v dan slabšajo, nedeljska nočna tragedija v mestu Beersheba na jugu države pa s svojo krutostjo nekako pooseblja eksplozivno ozračje, ki je ponovno zavladalo v Sveti deželi.

Palestinec iz puščave Negev je v nedeljo zvečer na avtobusni postaji v Beershebi ustrelil 19-letnega izraelskega vojaka Omrija Levya, vzel njegovo avtomatsko puško in nato, preden so ga ubili izraelski varnostniki, ranil še devet ljudi. V tistem času se je v čakalnici avtobusne postaje nahajal tudi 29-letni Eritrejec Haftom Zarhum, ki ga je razjarjena množica na postaji samo zaradi njegovega videza okrivila za sodelovanje v napadu na vojaka. Nedolžnega Eritrejca so najprej ustrelili, potem pa se je začel linč, v katerem so hudo ranjenega mladeniča, ki je ležal v mlaki krvi, ljudje brcali in pretepali do smrti. Med njimi je bil tudi najmanj en pripadnik izraelskih oboroženih sil.

Krvavi nedeljski dogodki z juga Izraela so del zaostrovanja razmer v Izraelu in na okupiranem Zahodnem bregu do katerih je prišlo potem, ko so se skrajne judovske skupine – s pomočjo izraelskih varnostnih sil – pred tedni poskušale prebiti na območje mošeje Al Aksa v starem mestnem jedru Jeruzalema. Palestinci so, globoko frustrirani in organizacijsko in vojaško popolnoma nemočni, sprožili val »osamljenih« napadov z noži, ki so dodobra pretresli Izrael.

Izraelske oblasti so, kot da so le čakale na kaj takega, nemudoma krenile v maščevalni pohod, ki je razmere v Sveti deželi le še zaostril. Marsikje do skrajnih robov. Izraelske varnostne sile so na okupirani Zahodni breg poslale številne okrepitve, palestinski odziv je bil silovit, vse skupaj pa je nekaj dni spominjalo na čase prve in druge palestinske intifade. Najbolj napeto je bilo v nedeljo v Hebronu, kjer so se Izraelci s silo lotili palestinskih protestnikov. V tem času so izraelske sile ubile 44 Palestincev, v napadih pa je umrlo devet Izraelcev.

Tarča: Vzhodni Jeruzalem

Napeto ni le na Zahodnem bregu, ampak tudi na območju Gaze in v vzhodnem Jeruzalemu, kjer so izraelske varnostne sile v zadnjih dneh vzpostavile tako rekoč izredne razmere in po palestinskem delu mesta postavile številne nadzorne točke. V nedeljo se je izraelski policiji v vzhodnem Jeruzalemu tako pridružilo še tristo vojakov. Med palestinskim prebivalstvom je to – ponovno – vzbudilo strahove, da nameravajo izraelske oblasti v celoti zasesti še preostanek svetega mesta, v katerem jim je uspelo ostati kljub prisilnemu izseljevanju, manku vode, služb in vsesplošnemu širjenju judovskih naselbin. Izraelske oblasti so med zahodnim in vzhodnim Jeruzalemom – med judovskim naseljem Armon Hanatziv in palestinsko četrjo Jabal Mukaber – pred dnevi začeli graditi tudi pet metrov visok zid, ki tesnobne palestinske slutnje le še stopnjuje. Ob tem je izraelska država uvedla tudi nove »varnostne ukrepe«, ki bodo močno povečali pooblastila policistov. Ti bodo lahko zdaj na ulici ustavili in brez omembe vrednih omejitev preiskali kogar koli.

Kljub temu, da tako izraelske kot palestinske oblasti poudarjajo, da si ne želijo poslabšanja razmer, dogajanje v zadnjih dneh dokazuje nasprotno. Vprašanje je, če bo ločeno srečanje predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja in prvega moža palestinskih oblasti Mahmuda Abasa z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryem kaj dosti prispevalo k zmanjšanju napetosti. Bližnjevzhodni mirovni proces je namreč že dolga leta mrtev.

In to ne le klinično.