Poročilo Unicefa: še vedno preveč otrok v prerani grob

Čeprav stopnja umrljivosti otrok vztrajno pada, je lani pred petim letom starosti še vedno umrlo 6,3 milijona najmlajših.

Objavljeno
16. september 2014 12.35
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Vsako minuto letošnjega leta na svet prijoka približno 255 otrok, a za mnoge se bo pot, še preden se bo dobro začela in jim bo naklonila priložnost za pravičnejšo bitko za življenje, končala. Povsem na začetku, v prvih 28 dneh življenja, je po navedbah Unicefa lani umrlo skoraj tri milijone dojenčkov, za milijon od njih je bil dan rojstva tudi dan smrti.

Kljub ponavljanju gesel, da so otroci bogastvo in da je skrb zanje skrb za prihodnost, je od začetka 90. let prejšnjega stoletja po svetu zaradi pomanjkanja primerne zdravstvene oskrbe za bodoče mamice in zaradi bolezni, za katere imamo v resnici že dolgo časa zdravila, skupno umrlo 223 milijonov otrok, mlajših od pet let. V prerani grob so večino najmlajših Zemljanov, ki bi skupaj tvorili peto največjo državo na svetu, potisnile pljučnica, diareja in malarija. Eden večjih morilcev je tudi pomanjkljiva zdravstvena skrb za nosečnice - četrtina smrti novorojenčkov je posledica predčasnega poroda ali zapletov med njim. Po navedbah Unicefovega poročila o napredku uresničevanja zaveze za preživetje otrok je leta 2012 kar vsak tretji dojenček na svet prišel brez pomoči usposobljenega zdravstvenega osebja.

A kljub nedojemljivi statistiki, za katero se skrivajo tragične zgodbe (pre)mnogih, zaveza sveta o večji skrbi za najmlajše zadnja leta prinaša kanček upanja. Število smrti otrok, mlajših od pet let, iz leta v leto upada. Otroci, ki se rodijo danes, imajo tako veliko več možnosti za preživetje kot tisti, ki so se rodili pred dvajsetimi leti. Leta 1990 se je v prvih letih življenja poslovilo več kot 12 milijonov otrok, lansko leto je umrlo 6,3 milijona najmlajših.

A je razlogov za zadovoljstvo malo; vsak dan lanskega leta je otroka še vedno izgubilo 17.000 mater po svetu, tudi samih žrtev razmer, v katere jih je pahnilo življenje. Najhuje je za matere in dojenčke v Angoli, kjer imajo otroci, mlajši od pet let, kar 84-krat manj možnosti za preživetje v primerjavi s tistimi, rojenimi v Luksemburgu, kjer je odstotek umrljivosti najnižji. Po navedbah Unicefa so najbolj ogroženi sinovi in hčere neizobraženih in revnih mater s podeželja držav Podsaharske Afrike in Oceanije. A tudi usode mater in otrok z dna družbene lestvice v zadnjih nekaj letih dobivajo svetlejše tone. Razkorak med preživetjem najrevnejših in bogatejših otrok se skorajda povsod - razen v državah Podsaharske Afrike - manjša. Številke po besedah namestnice izvršnega direktorja UNICEF-a Geete Rao Gupta ohrabrujejo. »Ta trenutek moramo izkoristiti in nadaljevati s programi, namenjenimi najbolj revnim in marginaliziranim gospodinjstvom. Gre za strategijo, ki lahko reši kar največje število življenj.«

Čeprav je človeštvo v zadnjih letih vse bolj pripravljeno ponuditi roko najbolj ranljivim in z zagotavljanjem ustrezne zdravstvene oskrbe in spodbujanjem dojenja beleži stabilen napredek, bo četrti Milenijski razvojni cilj - po podatkih Unicefa bi bil dosežen, če bi umrljivost otrok do leta 2015 zmanjšali na štiri milijone - v večini regij ostal neizpolnjen. Pred državami predvsem Podsaharske Afrike pa tudi Oceanije in Južne Azije je tako še zahtevna, a še zdaleč ne nemogoča naloga. To dokazuje prav deseterica držav z nižjimi dohodki, ki so v zadnjih dveh desetletjih zabeležile nezanemarljiv padec umrljivosti novorojenčkov: Liberija, Bangladeš, Tanzanija in še nekatere druge so dokazale, da je bolj kot kapital v bitki za življenje najmlajših pomembna politična volja.