Tiskane izdaje
Ko so sredi 50. let v Bankoku gradili hotel Eravan, je vrsta napak in nevšečnosti preprečevala zaključitev del. Nekaj delavcev je padlo z gradbenega odra in pošiljka italijanskega marmorja, s katerim so hoteli obložili zgradbo, se je izgubila. Vse to je bilo povezano z nesrečno izbrano lokacijo.
Nov hotel so gradili na križišču Ratčaprasong, ki je nekoč služil temu, da so na njem zločince izpostavljali javnemu zasramovanju. Na pomoč so poklicali astrologa, ki je svetoval, da naj v bližini hotel zgradijo svetišče, ki bo posvečeno božanstvu Brahmi s štirimi obrazi. Po dograditvi svetišča leta 1956 je potekala gradnja hotela brez zastojev.
Toda svetišče, ki so ga imeli do zdaj za varuha sreče, se je v ponedeljek zvečer spremenilo v kraj grozljive nesreče. V njegovi bližini je eksplodirala bomba, ki je bila tako močna, da je ubila 22 (toliko so jih do zdaj našteli) in ranila 123 ljudi. Čeprav je nadzorna kamera posnela sumljivo osebo v rumeni srajci z nahrbtnikom, ki se je tik pred eksplozijo prebijala skozi gnečo, pa še vedno ne izključujejo možnosti, da je napad delo katere od terorističnih organizacij.
Kot običajno, so nekateri takoj usmerili pogled v muslimane na jugu države, a so strokovnjaki ugotovili, da način, na katerega je bil izveden napad na hindujsko svetišče, ne ustreza njihovi taktiki. Med osumljenci bi se lahko znašli tudi muslimani izven države, saj je Tajska prejšnji mesec Kitajski izročila 109 Ujgurov iz Xinjianga in to kljub zatrjevanju organizacije za ujgurska vprašanja, da bodo tam deležni nepravičnega sojenja.
Bomba je bila nastavljena v srcu tajskega turizma, ki tvori 10 odstotkov BDP. Obrambni minister Pravit Vongsuvan je na podlagi tega zatrdil, da je bil cilj napada uničiti gospodarstvo države. Če to drži, potem bi bilo potrebno storilce iskati znotraj same Tajske in sicer med razcepljenimi frakcijami, katerih spopad je lansko leto pripeljal državo do še enega vojaškega udara.
Premier Praut Čan-oča se je v zvezi s sumljivo osebo na posnetku vzdržal komentarja, toda njegova ugotovitev, da »še vedno obstajajo protivladne skupine« posredno kaže na to, da sumi pripadnike tako imenovanih »rdečih srajc«, ki se pod okriljem Združene fronte za demokracijo borijo proti diktaturi rojalistov, ki so združeni v gibanju »rumenih srajc«.
Za eksplozijo, v kateri je umrlo tudi devet tujih turistov, ni prevzel še nihče odgovornosti. Vendar pa nekateri tajski mediji menijo, da ni naključje, da bomba v Eravanu sovpada s celotedenskim praznovanjem 83. rojstnega dne tajske kraljice Sirikit, ki so ga v nedeljo zaključili s kolesarsko dirko »kolo za Mamo«. Eden pomembnejših kolesarjev v tej ceremonialni paradi na dveh kolesih je bil princ prestolonaslednik Vadžiralongkorn, ki mu Tajci še posebej namenjajo pozornost. Kralj Aduljadej in njegova kraljica sta namreč priljubljena in uživata veliko spoštovanje, njun sin pa ne uživa ugleda niti med rojalisti.
Med kolesarji je bil tudi premier Prajut. Čeprav je bila zanj tudi to priložnost, da se pokaže kot »dobronamerni varuh doma«, ki do naslednje priložnosti za obnovo demokracije zgolj ohranja enotnost države, pa so domači analitiki z grenkobo sporočili, da je vojaška hunta prejšnji teden razglasila ustanovitev »Komisije za nacionalne strateške reforme in spremembe«, katere obstoj in delovanja bo vpisano tudi v ustavo.
Takšno državno telo bi imelo pooblastilo, da razveljavi odločitve katerekoli demokratične institucije. Predvidene tudi niso nikakršne ovire, ki bi kateremukoli visokemu oficirju ali premierju onemogočale članstvo v komisiji.
Nasprotniki so komisijo takoj poimenovali »politbiro«.
Za zdaj še ni jasno, ali je bil povod za podtaknjeno bombo v hindujskem svetišču načrt hunte, da se dolgoročno namesti na čelu države oziroma ali je sploh v kakršni koli zvezi z njo. Policija je potrdila, da je glavni eksploziji sledilo še nekaj manjših detonacij. Peklenska naprava je bila cevna bomba, storilec pa jo je med množico prinesel v nahrbtniku, zato si zdaj prizadevajo, da bi identificirali moškega na posnetku. V tem trenutku vemo samo, da je eksplozija izšla iz globoke razdeljenosti tajske družbe, za katero zaenkrat ne more nihče najti zdravila.
