Tiskane izdaje
Nobelov teden se začenja s podeljevanjem nagrad s področja znanosti. Dobitnike nagrade za medicino so že razglasili − podelili so jo ameriškemu nevrobiologu Johnu O'Keefeju ter norveškima psihologoma May-Britt Moser in Edvardu I. Moserju za odkritje celic, ki določajo sistem pozicioniranja v možganih. Jutri bodo podelili nagrado za fiziko in v sredo za kemijo, v četrtek pa nagrado za literaturo.
Največ zanimanja in špekulacij kot vselej zbuja podelitev nagrade za mir, ki jo bodo podelili v petek. Letos je zanjo nominiranih rekordnih 278 kandidatov. Seznam je sicer tajen, a so nekateri predlagatelji sami razkrili svoje nominirance. Najpogosteje se tako omenja nekdanjega analitika ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je svetu razkril sporne vohunske prakse ameriških oblasti Edwarda Snowdna in papeža Frančiška.
Izbira katerega koli od njiju bi bila po mnenju analitikov, na katere se sklicuje agencija AFP, kontroverzna. Snowden namreč v očeh mnogih velja za izdajalca in kriminalca, vendar pa bi mu Nobelov odbor nagrado kljub temu lahko podelil, prav zaradi tega, da pokaže svojo neodvisnost od ameriških oblasti. Če bi nagrado podelili papežu, pa bi se po mnenju poznavalcev znašli v enaki zagati kot leta 2009, ko jo je prejel ameriški predsednik Barack Obama, in to še preden je na položaju preživel leto dni.
Med ostalimi favoriti sta še še pakistanska aktivistka za pravice deklic do izobraževanja Malala Jusafzai in kongovski zdravnik Denis Mukwege, strokovnjak na področju zdravljenja množično posiljenih žensk. Omenja se tudi ruski opozicijski časnik Nova Gazeta, ki ga je, deloma z denarjem Nobelove nagrade za mir, leta 1993 soustvaril zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Nobelov teden se bo sklenili s ponedeljkovo podelitvijo nagrade za ekonomijo.
