Tiskane izdaje
New York, Teheran − Ameriški diplomati so v varnostnem svetu Združenih narodov že vložili predlog resolucije za potrditev torkovega dogovora o iranskem jedrskem programu, piše Slovenska tiskovna agencija.
Predlog resolucije izraža formalno podporo VS dogovoru, ki so ga na Dunaju ob posredovanju EU dosegli pogajalci tako imenvane šesterice − petih stalnih članic VS ZN in Nemčije − ter Teherana. Hkrati uvaja spremembe obstoječega režima sankcij proti Iranu, saj bodo te v skladu z dogovorom predvidoma sčasoma odpravljene, ko bo Iran izpolnil v dogovoru zapisane zaveze, piše STA.
Po neuradnih informacijah bi lahko o resoluciji glasovali že v ponedeljek ali torek. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je izrazil pričakovanje, da bo resolucija potrjena soglasno.
Evropski ministri že pripravljajo kovčke
Po sklenitvi sporazuma se odpira pot za obnovo trgovinskih vezi med Iranom in Zahodom. Tako sta skorajšnji obisk Teherana že napovedala francoski in nemški zunanji minister Laurent Fabius in Frank-Walter Steinmeier, nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel pa tja odhaja že v nedeljo, piše STA. Gabrielov tiskovni predstavnik je včeraj povedal, da »je nemška industrija zelo zainteresirana za normalizacijo in krepitev gospodarskih vezi z Iranom«.
Trgovina Nemčije z islamsko republiko je medtem pred leti občutno presegala štiri milijarde evrov na leto in nato padla na okoli dve milijardi. Nemčija je sicer po ugotovitvah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) poleg Indije in Kitajske tudi v času sankcij ostala glavna trgovinska partnerica Irana, piše STA. Po ocenah nemških gospodarstvenikov bi lahko trgovina med državama v prihodnjih letih narasla na kar deset milijard evrov na leto. Posebej velike priložnosti naj bi se odpirale v avtomobilski, kemični in zdravstveni industriji ter pri obnovljivih virih energije.
Priložnost tudi za slovensko gospodarstvo
Torkovega sporazuma o iranskem jedrskem programu so se sicer razveselil tudi slovenski gospodarstveniki, ki priložnosti na iranskem trgu med drugim vidijo v industriji, logistiki, turizmu in energetiki.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je za STA dejal, da smo Iran doslej precej zanemarjali, in ocenil, da je bilo zaprtje veleposlaništva v Teheranu pred dvema letoma in pol velika napaka.
Poslovanje z Iranom je v zadnjih letih sicer teklo ves čas, npr. prek Turčije, Armenije in Indije, a z otoplitvijo odnosov bi posli lahko potekali neposredno, kar bi jih občutno olajšalo in okrepilo.
Blagovna menjava med Iranom in Slovenijo ni po letu 2002 nikoli presegla sto milijonov evrov. Lani je dosegla nekaj manj kot 22 milijonov evrov, leta 2011 pa, denimo, 96,6 milijona evrov, še piše STA.
