Predpriprave na »barvanje« nove revolucije

Zaradi domnevne ugrabitve azerbajdžanskega novinarja grozi politična kriza sosednji Gruziji.

Objavljeno
07. junij 2017 18.40
Boris Čibej
Boris Čibej

Zaradi azerbajdžanskega novinarja, ki so ga menda konec maja ugrabili v Gruziji, nasilno privedli nazaj v domovino in tam zaprli, se ne razburjajo le v Washingonu in Bruslju. Na obzorju je tudi politična kriza v Gruziji.

Vse skupaj se je začelo 29. junija, ko so v gruzijski prestolnici Tbilisi, »v bližini njegovega prebivališča, neznanci, ki so bili po njegovem mnenju pripadniki gruzijskih tajnih služb, nasilno zvlekli v avto znamke opel« azerbajdžanskega novinarja Afgana Muhtarlija, kakor je dan kasneje za ameriški državni Radio Svoboda povedal njegov odvetnik Elčin Sadigov. Ti so po njegovih besedah 43-letnega Muhtarlija, ki je skupaj z ženo pred dvema letoma pobegnil v Gruzijo in tam zaprosil za politično pribežališče, ker se je bal za varnost po tem, ko je preiskoval domnevne korupcijske posle azerbajdžanskega predsenika Ilhama Aliyeva, pretepli, mu zvezali oči in odpeljali do meje z Azerbajdžanom. Tam so ga menda predali svojim kolegom, ki da so mu podtaknili 10.000 evrov. To in nezakonit prehod meje sta tudi bila uradni razlog, da so novinarja odpeljali v preiskovalni zapor v azerbajdžanski prestolnici Baku in mu prisodili trimesečni zapor. Muhtarli se je med prijetjem upiral policiji, je kasneje povedal tiskovni predstavnik azerbajdžanskega generalnega tožilca Eldar Sultanov.

Na dogodek so se takoj odzvali mednarodni borci za človekove pravice in novinarjeve stanovske organizacije, v petek pa so se oglasili tudi v Washingtonu. »ZDA so vznemirjene zaradi poročil o ugrabitvi v Tbilisiju v Gruziji in kasnejše aretacije v Azerbajdžanu,« je zapisala tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert. Le dan kasneje je Evropska unija poslala Azerbajdžanu poziv, naj izpusti na prostost zaprte predstavnike opozicije. V izjavi iz Bruslja so zapisali, da mora Baku »nujno ponovno preveriti vse primere zapornih kazni, ki so povezane z uveljavljanjem temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja, in izpustiti na svobodo vse prizadete«. V evropski izjavi konkretnih imen »žrtev« niso navajali, a mednarodno javnost je pred kratkim razburila tudi aretacija podpredsednice opozicijske stranke Ljudska fronta Gozal Bayramli. Tudi to so prijeli na meji, ko se je vračala domov iz Gruzije, tam pa naj bi tudi njej v torbico podtaknili 15.000 evrov. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva je izrazila »zaskrbljenost« še zaradi tega primera.

V mendarodnih organizacijah imajo sezname, ki dokazujejo, da to nista osamljena primera tistih, ki jih v Azerbajdžanu preganjajo zato, ker drugače mislijo. Pred dnevi je Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) pozval azerbajdžanske oblasti, naj takoj izpustijo na prostost njihovega kolega Nidžata Amiraslanova, ki so ga zaradi domnevnega upiranja policiji obsodili na 30 dni zapora, med zaslišanjem pa mu po navedbah njegovega odvetnika izbili skoraj vse zobe. A od vseh teh primerov ima največji odmev v tujini, zlasti pa v sosednji Gruziji, prav zadnja ugrabitev novinarja Muhtarlija. Že dva dni po njej se je v Tbilisiju zbralo nekaj desetin protestnikov, ki so mahali s transparenti, na katerih je v gruzinščini in angleščini pisalo: »Osvobodite Afgana Muhtarlija!«, zdaj pa nepreklicno zahteva odstop odgovornih v gruzijski vladi tudi tamkajšnja opozicija.

Niso je umirile izjave premiera Georgija Kvirikašvilija, da je bilo »sodelovanje gruzijskih državnih struktur pri tem incidentu absolutno izključeno«. Vrenja v opoziciji nista zaustavili niti izjavi notranjega ministrstva, da je že začelo uradno preiskavo o »nezakoniti aretaciji« Muhtarlija, in predsednika države Giorgija Margvelašvilija, da je novinarjevo »izginotje z gruzijskega ozemlja resen izziv za državo in njeno suverenost«. Premier Kvirikašvili je v petek izjavil, da bo predsednika države prosil, naj »čim prej in izjemoma« podeli državljanstvo novinarjevi ženi in njegovim otrokom, pravosodno ministrstvo pa pozval, naj družini domnevno ugrabljenega novinarja nudijo pravno pomoč, če jo bo potrebovala.

»Nočem biti državljanka države, v kateri so ugrabili mojega moža,« se je odzvala Muhtarlijeva žena Lejla Mustafajeva. Odzivi uradnih oblasti niso prepričali tudi opozicijske stranke Enotno nacionalno gibanje (ENG) nekdanjega predsednika države Mihaila Sakašvilija, ki se je bil pred preganjanjem domačih sodišč zatekel v Ukrajino, postal guverner Odese, a se kmalu sprl z novimi oblastmi v Kijevu, ki so pred kratkim proti njemu prav tako vložile tožbo. »Če premier ne bo takoj odstavil notranjega ministra in šefa varnostne službe, bo naša stranka stopila skupaj z gruzijskim narodom in dosegla odstop celotne vlade,« je v torek izjavil eden od voditeljev ENG Nika Rurua. »To pomeni, da njegova stranka pripravlja akcije množičnih protestov,« je včeraj analitik gruzijske novičarske agencije GHN David Avališvili napovedal za ruski dnevnik Kommersant. V tem časniku so zapisali tudi, da lahko gruzijska opozicija računa na podporo Washingtona: »Ko je komentiral izginotje novinarja iz središča Tbilisija, veleposlanik ZDA Ian Kelly ni le izrazil 'zaskrbljenosti', temveč je tudi opozoril, da bo 'skrbno sledil preiskavi'.«