Tiskane izdaje
New York – Baracka Obamo so v Belo hišo pospremili upi celotne črne celine, mnogi Afričani so ga zaradi očeta iz Kenije videli kot bratranca, ki mu je uspelo v Ameriki. Toda prvi temnopolti predsednik je prinesel manj, kot so pričakovali, Afrika šele v drugem mandatu dobiva več pozornosti. Ta teden je v Washingtonu popravljal vtis z zgodovinskim srečanjem s skoraj 50 afriškimi voditelji.
Afriški vrh v ZDA je bil posvečen predvsem gospodarskemu in trgovinskemu sodelovanju, celo tako močno, da je Bela hiša na skupni večerji sedla za mizo z nekaterimi največjimi diktatorji. Povabilo so odrekli le voditeljem Zimbabveja, Sudana, Srednjeafriške republike in Eritreje, brez težav pa so sprejeli angolskega avtokrata Joséja Eduarda dos Santosa in Teodora Obiango Nguemo Mbasoga iz Ekvatorialne Gvineje. Slednji je v 35 letih po državnem udaru zaprl ali pobil tako rekoč vse politične nasprotnike. Toda demokracija, človekove pravice in utrjevanje institucij civilne družbe so na stranskem tiru, ko Washington kljub zanikanju lovi čedalje večji gospodarski zaostanek za Kitajsko.
Kitajska trgovinska menjava z Afriko je v zadnjih 20 letih s 6 eksplodirala na 200 milijard dolarjev, večinoma jo napajata izvoz nafte in rudnin ter izvoz elektronike in tekstila. Njen obseg trgovanja je več kot dvakrat večji od ameriškega in močno presega EU. Svoj vpliv je povečala z naložbami v infrastrukturo, pri čemer se je na črno celino preselilo precej njenih državljanov. Obama je afriške voditelje opozoril, naj bodo ob globokih žepih Kitajske pozorni, da bo ta gradila ceste in mostove z afriškimi delavci in da »ne bodo vodile samo od rudnika do pristanišča v Šanghaju«.
Snubci brez pomislekov
V torek je Obama delegate pozval: »naredimo več skupnih poslov« in jim obljubil za 33 milijard prihodnjih zasebnih naložb in državne pomoči. Ameriška podjetja na čelu s Coca-Colo in General Electricom naj bi vložila dobrih 14 milijard v projekte zelene energije, čiste vode, letalstva, bančništva, turizma in gradbeništva. Država naj bi s 7 milijardami spodbudila ameriški izvoz in naložbe v Afriki, dobrih 12 milijard dolarjev pa bo prek pobude Energija Afrike namenjenih izboljšanju oskrbe z električno energijo za več kot 60 milijonov gospodinjstev. ZDA so bile že doslej največji donator v Afriki, z okoli 9 milijardami dolarjev pomoči so leta 2012 kar za petkrat presegle Kitajsko.
Afrika postaja zadnji prihajajoči veliki trg, saj se bo njeno prebivalstvo s sedanjih 1,2 milijarde do leta 2050 več kot podvojilo in preseglo seštevek Kitajske in Indije. Hkrati bo osupljivo mlado, s povprečno starostjo sredi 20 let, že zdaj je 10 let mlajše od svetovnega povprečja. Poleg tega po podatkih Mednarodnega denarnega sklada zdaj kar 12 od 20 najhitreje rastočih gospodarstev prihaja s črne celine. Tudi Obama je poudaril, da so zaklad Afrike bolj kot naravna bogastva ljudje, z naraščanjem srednjega razreda tudi vse boljši potrošniki. »Sooča se z gromozanskimi izzivi revščine, spopadov, lakote in bolezni, a hkrati nastaja nova Afrika.«
Organizacija Human Rights Watch je med vrhom pozvala Belo hišo, naj izkoristi srečanje za pritisk na številne vlade, naj bolj spoštujejo človekove pravice, močno so na udaru istospolne skupnosti. Podpredsednik Joe Biden je poudaril, da morajo države poleg gospodarskega razvoja skrbeti tudi za varovanje in boljše delovanje demokratičnih institucij. Toda po stoletjih evropskega kolonializma in ameriških trgovcih iz Nove Anglije, ki so si napolnili žepe s prodajanjem sužnjev, afriški politiki nimajo dosti potrpljenja za moraliziranje Zahoda. Sploh ker imajo pred vrati številne snubce.
Mnogih med njimi ne zanima razvoj demokracije ali boj proti korupciji, ki ga je te dni poudarjala Bela hiša. Pravzaprav je po besedah Andrewa Spaldinga, strokovnjaka za mednarodno trgovino in korupcijo ter profesorja prava na Univerzi v Richmondu, eno od njihovih skritih orožij. ZDA namreč odločno izvajajo zakonodajo, ki ameriškim podjetjem prepoveduje podkupovanje tujih vlad, je pojasnil Spalding, medtem ko drugi izvozniki, še posebej Kitajska, ne postavljajo takšnih zahtev. To jim omogoča hiter dostop do trgov v državah, kjer so koruptivne prakse splošno razširjene.
