Preiskovalci trkajo na vrata Bele hiše

New York – Iskanje morebitnih povezav med domnevno­ ruskim posegom v ameriške predsedniške volitve in kampanjo Donalda Trumpa postaja ostra politična bitka v državnem vrhu. Preiskovalci si želijo zaslišati predsednika, zdi se, da se nagibajo k obtožbi o oviranju preiskave.

Zadnji dnevi so prinesli vrsto razkritij, od tega, da je sedanji direktor zvezne policije FBI Christopher Wray grozil z odstopom, ker je pravosodni minister Jeff Sessions zahteval zamenjavo njegovega namestnika, do tega, da je posebni preiskovalec Robert Mueller opravil pogovor s Sessionsom. Včeraj so na seznam visokih uradnikov, ki naj bi opravili razgovore z Mue­llerjem, dodali direktorja osrednje obveščevalne agencije Cia Mika Pompea, vodjo nacionalne obveščevalne dejavnosti v Beli hiši Dana Coatsa ter direktorja agencije za nacionalno varnost (NSA) Mika Rogersa.

V prihodnjih dneh naj bi prišel na vrsto tudi Steve Bannon, nekdanji strateg Bele hiše, pri vseh pa naj bi se posebni preiskovalec osredotočil na odhod Jamesa Comeyja, nekdanjega vodje FBI, ki ga je Trump maja lani odstavil in povzročil politični vihar, zaradi katerega je pravosodno ministrstvo imenovalo Muellerja. Njegova osnovna naloga je omenjeno iskanje povezav z Rusijo, toda svoje delo je razširil na vprašanje, ali je predsednik poskušal zavreti tovrstne dejavnosti, kar bi lahko bilo kaznivo dejanje oviranja ­preiskave.

Zaslišanje Trumpa

Mueller bi rad zaslišal tudi predsednika, pri čemer naj bi se za zdaj osredotočil na Comeyjev odhod ter Michaela Flynna, nekdanjega svetovalca Bele hiše za nacionalno varnost, ki pa je zaradi povezav z Rusijo moral po slabem mesecu oditi s položaja. Flynn je decembra v zameno za precej benigno priznanje o laganju FBI postal ena od Muellerjevih kronskih prič. Trumpovi odvetniki se pogajajo, kako naj bi potekalo vedno občutljivo zaslišanje ameriškega predsednika. Ti so v preteklosti že opravljali podobne pogovore, leta 1998 je Bill Clinton prek videopovezave pred veliko poroto štiri ure odgovarjal na vprašanja posebnega preiskovalca Kennetha Starra.

Ta je v devetdesetih na široko preiskoval demokratskega predsednika, začel je z nepremičninsko afero Whitewater, končal pa pri Moniki Lewinsky in Clintonovem laganju pod prisego, da z njo ni imel spolnih odnosov. To je opravičilo tudi za Muellerjevo poizvedovanje v številne smeri, na Trumpovo jezo je usmeril preiskavo tudi v morebitne finančne nepravilnosti. Analitiki so slednje dolgo ocenjevali kot najbolj realno možnost za obtožnico proti predsedniku, toda v zadnjih dveh tednih je prišlo v ospredje morebitno oviranje ­preiskave.

Sporni namestnik

Muellerja morebiti zanimajo tudi pritiski na pravosodnega ministra, naj odstopi, posebni preiskovalec naj bi iskal vzorce obnašanja pri predsedniku. Ta naj bi maja lani po Comeyjevem odhodu javno govoril, da potrebuje »zvestega« naslednika, v tistem času se je večkrat sestal s Comeyjevim namestnikom Andrewom McCabom in od njega med drugim hotel izvedeti, za koga je glasoval na predsedniških volitvah (McCabe naj bi dejal, da ni glasoval). Čeprav ga je imenoval za začasnega direktorja FBI, je McCabe pozneje postal tarča predsednika in republikancev, ker je njegova soproga kandidirala za parlament zvezne države Virginija in pri tem prejela denar iz krogov blizu ­Hillary Clinton.

Trump se je konec leta javno spraševal, kako je lahko McCabe sodeloval v preiskavi Hillary Clinton in njene uporabe zasebnega strežnika za e-pošto med vodenjem zunanjega ministrstva. Kongresniki desnice so zahtevali njegov odhod iz FBI, prejšnji mesec so ga več ur zasliševali na kongresnih odborih. Toda Christopher Wray naj bi odločno zavrnil zahteve za zamenjavo namestnika, ki naj bi se po napovedih upokojil marca, ko bo izpolnil pogoje za polno pokojnino. Napadi nanj so le del obsežne kampanje desnice in konservativnih medijev, s katero majejo Mue­llerjevo preiskavo in poskušajo ustvariti vtis, da je Trump žrtev zarote, ne pa eden od zarotnikov.

Teorije zarote

Republikanci se osredotočajo na sporni dosje, ki ga je po naročilu preiskovalnega podjetja Fusion GPS pripravil nekdanji britanski obveščevalec Christopher Steele in v katerem je navedel domnevni obremenilni material, s katerim bi lahko Moskva izsiljevala Trumpa. Ker so poizvedbo financirali demokrati, je Trump zatrdil, da so sodelovali s Kremljem. Z dosjejem je povezan tudi zapis, ki so ga pripravili pomočniki republikanskega poslanca Devina Nunesa, ki vodi poslanski odbor za obveščevalno dejavnost in v katerem naj bi dokazovali zlorabo obveščevalne dejavnosti v času predsednika Baracka Obame za prisluškovanje Trumpu.

Toda zapis naj bi bil po trditvah demokratov, ki so ga videli, zavajajoč, ker pa se v njem sklicuje na strogo zaupne dokumente, ga ob objavi za javnost ne bi bilo mogoče preveriti. Teorije zarote spodbujajo tudi sporočila med zveznim policistom Petrom Strzokom, ki je bil sprva eden od Muellerjevih glavnih preiskovalcev, ter odvetnico FBI Liso Page. Med njuno zunajzakonsko afero sta razpravljala tudi o politiki in izrazila negativno mnenje o Trumpu. Olja na ogenj je prilila ugotovitev, da je izginilo za pet mesecev sporočil med ljubimcema, od decembra 2016 do maja 2017, kar na desnici vidijo kot dokaz o zaroti.