Premajhno nebo za toliko metanja bomb

New York – Ameriškim letalom ob ruski gneči na sirskem nebu zmanjkuje prostora za napade. Po poročanju Pentagona je namreč najmanj eno ameriško letalo moralo opustiti­ napad na položaje Islamske države, ker se je v bližini znašel ruski zrakoplov. Težavno usklajevanje nevarne bližine povzroča tudi politično napetost, saj se Washington otepa vtisa, da sodeluje z Moskvo.

Tiskovni predstavnik Pentagona Jeff Davis je dejal, da so po začetku ruskega vojaškega delovanja na strani režima predsednika Bašarja al Asada morali prilagoditi operacije ameriške koalicije za boj proti Islamski državi, v sredo pa ni hotel pojasniti, kolikokrat so že preusmerili letala. Ameriški piloti imajo menda navodilo, naj se umaknejo, če se jim ruska letala približajo na manj kot 20 navtičnih milj (37 kilometrov). Po poročanju Fox News naj bi ruska letala doslej vsaj trikrat zelo od blizu spremljala tudi polete ameriških brezpilotnih izvidniških letal.

Proti sodelovanju

Predstavniki obrambnih ministrstev ZDA in Rusije so doslej imeli vsaj en sestanek o preprečevanju pretesnih srečanj letal. »Komunikacijske kanale puščamo odprte, saj je pomembna varnost naših pilotov,« je dejal Davis. V Pentagonu hkrati poudarjajo, da so pogovori omejeni na tehnične postopke za preprečevanje nezgod in niso namenjeni usklajevanju vojaških ciljev z Rusijo. »Z Rusijo ne bomo sodelovali, dokler bo nadaljevala napačno strategijo napadov na cilje, ki niso del Islamske države,« je dejal Davis.

Tudi obrambni minister Ashton Carter je poskušal odgnati skrbi predvsem arabskih držav, da Washington sodeluje z Moskvo, ter pogovore, ki se niti še niso zares začeli, označil za »osnovne tehnične razprave o varnostnih postopkih za naše pilote nad Sirijo«. Napet odnos med nekdanjima hladnovojnima nasprotnicama je posredno potrdila včerajšnja izjava vrha Nata, da bo atlantsko zavezništvo branilo Turčijo, če bodo ruska letala nadaljevala agresivne kršitve njenega zračnega prostora.

Rusija je po obtožbah, da v mozaiku sirskih oboroženih skupin bombardira predvsem nasprotnike Asadovega režima, dejala, naj ji ZDA pošljejo seznam uporniških skupin, ki se borijo proti Islamski državi, skupaj z njihovimi položaji. A so ameriški uradniki brž sporočili, da je to zadnja stvar, ki jo bodo naredili, saj bi razkrivanje položaja upornikov bržčas pomenilo ruske letalske napade nanje. »Rusija si želi tesnejšega sodelovanja, vendar nam iskreno ni do tega,« je New York Times navedel besede neimenovane »višje obrambne ­uradnice«.

ZDA še naprej trdijo, da je večji del ruskega vojaškega delovanja usmerjen proti upornikom, ne pa proti najbolj skrajni Islamski državi. »Več kot 90 odstotkov dosedanjih napadov ni bilo proti IS ali teroristom, povezanih z Al Kaido, ampak večinoma proti opozicijskim skupinam, ki si želijo konec Asadovega režima,« je dejal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva John Kirby. Po zadnjih ameriških ocenah je Rusija premestila kopenske enote in oborožitev v zahodno Sirijo, kar ­Moskva zanika.

Iranska spodbuda

Po poročanju agencije AP naj bi Iran odigral pomembno vlogo pri ruskem vojaškem posegu v Sirijo, saj naj bi se general Kasim Sulejmani, vodja elitnih enot Kuds, avgusta v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in visokimi vojaškimi predstavniki države. AP opira svoje poročanje na anonimne iraške vire, ki trdijo, da naj bi takrat zasnovali tudi obveščevalno središče v Bagdadu, kjer Irak, Sirija, Iran in Rusija izmenjujejo podatke. Če navedbe držijo, je Rusija kršila sankcije Združenih narodov, ki so omejevale Sulejmanijevo gibanje.

Poleti se je ob ofenzivah upornikov režim v Damasku že resno majal, zato Teheranu ni bilo potrebno veliko prepričevanja za pomoč Moskve. Ameriški analitiki so spregledali Putinovo odločenost braniti svoje geostrateško oporišče v Sredozemlju, zaradi česar je kongres omenjal možnost preiskave delovanja ameriških obveščevalnih služb. Še posebej, ker naj bi te v zadnjih letih spregledale tudi znake, da bo Rusija okupirala Krimski polotok, ter kitajsko namero, da z gradnjo umetnih otokov in vojaških oporišč prevzame nadzor na Južnokitajskem morju.

Obama se medtem v Washingtonu otepa vedno novih obtožb, da sta za zmedo v Siriji in sedanji Putinov poseg kriva njegova neodločna politika in strah pred vojaškim posegom, ki bi se sprevrgel v novo ameriško okupacijo države. »Če se sprte strani ne morejo dogovoriti o načinu sobivanja, nobeno ameriško vojaško posredovanje ne bo rešilo težav,« je te dni ponovil predsednik ZDA. Dick Clarke, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost, je včeraj zapisal, da bi še tako negativne posledice ameriškega posredovanja težko presegle sedanje katastrofalne razmere za prebivalce in ameriški vpliv v regiji.