Prepiri ob iskanju miru za Sirijo

New York – Včerajšnje zasedanje varnostnega sveta naj bi ob zbranih svetovnih voditeljih na javni razpravi generalne skupščine potrdilo mirovni sporazum v Siriji. Namesto tega je le potrdilo, kako vsaksebi sta Rusija in ZDA, ko so njuni predstavniki drug drugega krivili za razpadanje dogovora. Ameriški viri so hkrati obtožili Moskvo napada na humanitarni konvoj Združenih narodov.

Bela hiša, ameriška obveščevalna skupnost in obrambno ministrstvo so včeraj zatrdili, da sta za napad odgovorna sirski režim in Rusija. Ben Rhodes, namestnik svetovalke za nacionalno varnost, je v New Yorku dejal, da je Rusija »odgovorna za zračne napade na tem območju«, še posebej, ker so vse vpletene strani dobile natančne podatke o poti 31 tovornjakov s humanitarno pomočjo v severni Siriji.

Več neimenovanih ameriških uradnikov je za Reuters dejalo, da sta na območju v času napada leteli ruski letali suhoj Su-24, podobno so Moskvo okrivili za napad viri časnika Wall Street Journal. Polkovnik John Thomas, tiskovni predstavnik centralnega poveljstva, ki bedi nad Bližnjim vzhodom, je bil bolj zadržan in v Pentagonu dejal, da »koalicijska letala zagotovo niso napadla, edini drugi sili, ki letita v Siriji, sta Sirija in Rusija«.

Spreminjanje razlag

Moskva, ki se ves čas otepa obtožb, je za vsak primer objavila posnetke svojega brezpilotnega letala, po katerih naj bi bil del konvoja tudi tovornjak s topništvom upornikov. Toda nekatere analize so ovrgle takšno možnost. Hkrati Rusija, podobno kot ob sestrelitvi malezijskega letala nad Ukrajino, ves čas navaja drugačne vzroke za tragedijo. Najprej so sporočili, da je to bil topniški napad upornikov, kasneje so celo zatrdili, da ni znakov za letalski napad in da je to bil zažig 18 tovornjakov. Včeraj so dvoumno sporočili, da naj bi bilo v bližini ameriško brezpilotno letalo.

Kljub temu poskušata obe strani ohraniti zadnjo trohico upanja na mir. Združeni narodi so včeraj sporočili, da so pripravljeni nadaljevati pošiljanje humanitarnih konvojev. Zunanja ministra Sergej Lavrov in John Kerry pa sta se že v torek sestala pred srečanjem mednarodne podporne skupine za Sirijo. Uspelo se jima je dogovoriti le, da se bosta jutri znova srečala.

Včerajšnje zasedanje varnostnega sveta ni zbujalo zaupanja, saj so zasenčila pogovore stara nesoglasja, kdo je odgovoren za izbruh spopadov in čigava dejanja so v zadnjih dneh bolj ogrozila dogovor o premirju. ZDA preiskujejo sobotni napad koalicijskih letal, ki so pomotoma bombardirala položaje sirske vojske namesto skrajnežev Islamske države in ubila več kot 60 ljudi.

Po trditvah vojaških virov so bili vojaki v civilnih oblačilih in niso imeli običajnega orožja sirske vojske, kar naj bi prispevalo k napaki. To je še podkrepilo dejstvo, da so morali ruski častniki dvakrat poklicati ameriški štab, preden so prekinili napad, Rusija ga je nemudoma označila za »napad na mirovni dogovor«.

Dovoz orožja

V razvneti izmenjavi mnenj je Kerry včeraj pozval Lavrova, naj Rusija in Sirija nemudoma ustavita letalske polete in tako razelektrita razmere ter povrneta kredibilnost iskanju miru. »Menda si vsi prizadevamo za isti cilj. Toda hkrati dokazujemo, koliko žalostnih pomanjkljivosti imamo pri njegovem doseganju,« je dejal ameriški državni sekretar.

Lavrov je odvrnil, da morajo vse strani hkrati narediti potrebne korake za končanje vojne. Po njegovih besedah nosijo največjo odgovornost ZDA, saj morajo ločiti frakcije upornikov na zmerne in muslimanske skrajneže. Hkrati je dejal, da so Sirija, Irak, Libija in druge nestabilne države »neposredna posledica tujega vojaškega posredovanja v regiji«, in usmeril prst v Washington.

Ob iskanju miru obe strani dovažata v regijo novo orožje. Bela hiša menda resno razmišlja o neposrednem oboroževanju sirskih Kurdov, ki so se doslej izkazali za najučinkovitejšo vojaško enoto na sirskih tleh, pripravljeno na boj proti Islamski državi. Ameriški vojaški vrh trdno podpira takšno rešitev, politični vrh je v zagati, saj bi to zagotovo močno poslabšalo že tako napete odnose s Turčijo.

Rusko obrambno ministrstvo je včeraj potrdilo, da bodo poslali v Sredozemlje svojo edino letalonosilko, ostarelo Admiral Kuznjecov. Po poročanju ruskih medijev so prihod z oktobra zamaknili na november, analitiki menijo, da preprosto nimajo dovolj izurjenih pilotov za zahtevno delovanje z letalonosilk. To pomeni, da bodo letala zaradi zasnove Kuznjecova in pomanjkanja izkušenj osebja vzletala s precej manj oborožitve. Tako bo prihod letalonosilke predvsem nov prikaz vztrajne ruske podpore sirskemu režimu.