Prepovedani »protest, ki ga ni bilo«

V nasprotju z demonstracijami po številnih ruskih mestih pred enim tednom, ko so samo v prestolnici priprli več kot tisoč ljudi, je bilo to nedeljo v središču Moskve opaziti le okrepljene policijske enote in ogromno novinarjev, ki so čakali, ali se bo sploh kdo prikazal. Prejšnje proteste je pripravil Sklad za boj proti korupciji opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki pa je zdaj v zaporu, saj so mu prisodili pol meseca zapora zaradi upiranja policiji.

»Organizatorji nikakor nismo mi. Meni ni znano, kdo je to,« je pred dnevi povedal sodelavec sklada Georgij Alburov za opozicijski časnik Nova gazeta, kjer so se neuspešno trudili odkriti, kdo stoji za tokratnimi »demonstracijami«. V Odprti Rusiji oligarha Mihaila Hodorkovskega so sporočili, da oni pripravljajo proteste proti predsedniku Vladimirju Putinu 29. aprila, ki bodo potekale pod geslom Dost' te 'mamo. V vseh opozicijskih strankah, organizacijah in gibanjih, ki so doslej pripravljale podobne shode, so zatrjevali, da oni niso bili organizatorji protestov in da na njih ne bodo sodelovali, nekateri pa so celo trdili, da gre najbrž za »drugoaprilsko« šalo. Tudi avtor izvornega zapisa, ki je na ruski socialni mreži Vkontakte vabil na demonstracije, a so ga morali na zahtevo policije umakniti, je bil anonimen. Kdo je torej ro pot organiziral »protest, ki ga ni bilo«, kakor so ugotovili na opozicijski televiziji Dež, ostaja neznanka.

Moderna država

»Podpiram našo vlado in predsednika Vladimirja Putina,« je povedal mladenič gruči zbranih novinarjev na Manežnem trgu, kjer naj bi bil dogodek. Kmalu po tem so tega osamljenega »protestnika« zvlekli v marico. »Hočem, da bi Rusija postala moderna evropska država,« je uspelo povedati drugemu fantu, a mu je starejši mimoidoči odgovoril, da je Rusija že moderna evropska država. Zaradi neudeležbe »protest« ni bil novica, a za ruske televizije, ki so v lasti oziroma pod nadzorom države, niso bile novica niti prejšnje množične demonstracije, ko se je samo na nedovoljenem shodu v prestolnici po policijskih podatkih zbralo od sedem do osem tisoč, po nekaterih drugih ocenah pa celo do 20.000 ljudi, ki so prišli izrazit protest, ker se nihče od pristojnih ni odzval na obtožbe protikorupcijskega sklada, da ima predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev doma in po svetu tajno »v lasti« za približno 1,2 milijarde dolarjev luksuznih nepremičnin, vinogradov in jaht.

Resnega odziva na te obtožbe niso izzvali niti množični protesti, čeprav so po dolgem molku o tem politiki vsaj začeli govoriti. »Opozicijski« komunisti so v spodnjem domu parlamenta celo zahtevali preiskavo o domnevni korumpiranosti premiera, ki je hkrati predsednik vladajoče stranke Združena Rusija, a sami nimajo dovolj poslancev, da bi jim s svojim predlogom uspelo v dumi. Sergej Neverov, generalni sekretar vladajoče Združene Rusija, ki ji predseduje Medvedjev, je izjavil, da v stranki »ne vidijo potrebe po kakršnikoli preiskavi v okviru nekakšnih poskusov diskreditacije predsednika vlade«. Predsednik druge »sistemsko opozicijske« stranke Pravična Rusija Sergej Mironov pa je Medvedjeva pozval, naj vsaj javno ovrže očitke. Svojim kolegom je priznal, da je tudi sam videl dokumentarni film, ki ga je o korupcijskih poslih predsednika vlade posnel protikorupcijski sklad. »Učinkovit je,« je povedal.

Kaj se dogaja na opozicijskih mitingih

Pred dnevi je na zasedanju sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, senator iz Irkutska in član komunistične partije Vjačeslav Marhajev predlagal, da bi morali pravosodni organi preveriti, ali držijo obtožbe opozicije o silnem bogastvu Medvedjeva. A zgornji dom o njegovem predlogu ni niti razpravljal, ker ga senator »ni sformuliral«, kakor je kasneje izjavila predsednica Valentina Matvijenko iz Združene Rusije. »Če bi ga sformuliral, bi ga podprla,« je povedala Matvijenkova. Po njenih besedah bi morali politiki narediti analizo o tem, kar se dogaja na opozicijskih »mitingih«. »Oblasti ne bi smele tiščati glave v pesek, ampak bi se morale srečevati z ljudmi, razumeti, zakaj hodijo na proteste in kaj jih razburja, ter iskati načine rešitve teh vprašanj,« je še rekla predsednica.

Ruski analitiki so ugotavljali, da nov val protestov od prejšnjih demonstracij ločuje to, da je na njih večina udeležencev zelo mladih, tudi mladoletnih. Ti precej bolj kritično razmišljajo kot njihovi starši, je prepričana Olga Zdravosmislova iz Sklada Gorbačov. »Mladi se odzivajo na probleme, grabež, korupcijo, družbeno nepravičnost, ki jih vznemirjajo. V tem so si sorodni s tistimi, ki protestirajo v drugih državah, v Latinski Ameriki, na vzhodu pa tudi v ZDA. Sovjetskim generacijam to nikakor ni bilo blizu,« je povedala za rusko poslovno revijo Kommersant Dengi.