Tiskane izdaje
Po tem, ko so v Zakarpatju neznanci poskusili zažgati prostore madžarskega kulturnega društva, so v Budimpešti ponovno zahtevali, naj Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pošlje svoje opazovalce tudi v ta del Ukrajine.
Napad se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah minulo nedeljo, ko so v okno sedeža Madžarskega kulturnega društva Zakarpatja v prestolnici Zakarpatske regije Užgorodu, ki mu po madžarsko pravijo Ungvár, vrgli steklenico z »molotovim koktajlom«, ki pa ni zanetila požara, niti ni povzročila pretirane materialne škode. Oblasti v Kijevu so napad ostro obsodile, hkrati pa sporočile, da gre najverjetneje za provokacijo, za katero stoji »kremljevska roka«.
V Budimpešti so se ostro odzvali. Kakor so sporočili z madžarskega zunanjega ministrstva, od ukrajinskih oblasti pričakujejo, da bodo v kratkem našle storilce, pojasnile, kakšni so bili njihovi motivi, predvsem pa poskrbele za varnost tamkajšnje madžarske manjšine. V regiji, ki je bila do konca prve svetovne vojne del Avstroogrske monarhije, živi okoli 1,2 milijona ljudi, od katerih je velika večina, več kot 80 odstotkov Ukrajincev (in Rusinov), a kakih 12 odstotkov prebivalcev je pripadnikov madžarske narodne manjšine.
Zaradi napada so iz Budimpešte ponovno pozvali Ovse, naj tudi v to ukrajinsko regijo pošlje opazovalce. To je na začetku lanskega decembra na ministrskem srečanju Ovseja na Dunaju zahteval že prvi mož madžarske diplomacije Péter Szijjártó, povod za njegov takratni oster nastop proti Ukrajini pa je bil novi ukrajinski šolski zakon, ki je zelo omejil pravico Neukrajincev do šolanja v svojem maternem jeziku.
»Saj razumemo, da je zakon uperjen predvsem proti ruskemu jeziku, ki prevladuje v prestolnici in vzhodnih regijah, toda v Zakarpatju je udaril po narodnih manjšinah,« je takrat potožil tudi tiskovni predstavnik tamkajšnjega guvernerja Henadija Moskala Jaroslav Halas. Zakon je razburil tudi druge sosednje države, ki imajo v Ukrajini svoje manjšine, a najbolj ostri so bili na Madžarskem, kjer so sprejetje zakona razglasili za ukrajinski »nož v hrbet« svoji zaveznici Madžarski, Szijjártó pa je izjavil, da odnosi med državama na najnižji točki vse od leta 1991, ko je Ukrajina razglasila samostojnost. Budimpešta je napovedala protiukrepe in obljubo tudi držala. Od lanske jeseni Madžarska v mednarodnih organizacijah blokira vse pobude v korist Ukrajine, uspelo ji je preprečiti srečanje Nato-Ukrajina na ministrski ravni, hkrati pa je napovedala, da se bo zavzela za ukinitev ukrajinskega pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo.
Danes je Zakarpatje obiskal nekdanji generalni sekretar Ovse Lamberto Zannier, ki je zdaj v tej organizaciji na položaju visokega komisarja za nacionalne manjšine. Kakor je prek družabnih omrežij sporočil podpredsednik ukrajinske vlade Vasil Bodnar, je Zannier v Užgorodu podprl novi ukrajinski šolski zakon, saj da morajo tudi nacionalne manjšine razumeti in govoriti uradni jezik v državi, hkrati pa je opozoril, da morajo te imeti tudi pravico do izobraževanja v svojem lastnem jeziku. Nekaj podobnega je ugotovila tudi beneška komisija, v Kijevu pa napovedujejo, da bodo zakon še letos spomladi dopolnili tako, da bodo ugodili mednarodnim kritikam.
A na Madžarskem se pritožujejo tudi nad nacionalističnimi izpadi proti svoji manjšini. »Zaskrbljeni smo zaradi zaostrovanja v Zakarpatju, kjer živi 150.000 Madžarov. Tam prihaja do protimadžarskih demonstracij, na katere prihajajo prebivalci iz drugih ukrajinskih regij, na njih pa se posmehujejo iz naših nacionalnih simbolov in vzklikajo protimadžarska gesla,« je povedal madžarski zunanji minister, ko je na Dunaju od Ovse zahteval, naj v Zakarpatje pošlje stalno opazovalno misijo.
A v Budimpešti bi si želeli tudi večjo avtonomijo te regije, kar pa hočejo tudi tamkajšnji prebivalci, ki so že na referendumu konec leta 1991 v veliki večini glasovali zanjo, a je nikoli niso dobili. Veliko prahu je kmalu po krimskih peripetijah dvignila izjava madžarskega premiera Viktorja Orbána, ki je maja 2014 zahteval avtonomni status za Zakarpatje, pravo razburjenje pa je povzročil tudi protestni shod pred ukrajinskim veleposlaništvom v Budimpešti, ki ga je pripravila skrajno desničarska stranka Jobik, na njem pa so zahtevali pravico do samoodločbe Zakarpatja.
Kakor je lani novembra izjavil podpredsednik madžarske vlade Zsolt Semjén, imajo Madžari v Ukrajini pravico tako do avtonomije kot do državljanstva svoje matične domovine. Tega večina tudi že ima, saj je Budimpešta v zadnjih letih podelila državljanstva že okoli 870.000 »zamejskim« Madžarom, ki živijo v karpatskem bazenu. Semjén je tudi priznal, da madžarska vlada izdatno podpira delovanje svoje manjšine v Ukrajini: pošilja materialno pomoč zdravnikom in učiteljem, skrbi, da imajo bolnice dovolj cepiv, in zagotavlja brezplačno prehranjevanje mlajših otrok. Po njegovih besedah madžarsko državljanstvo tem ljudem omogoča, da svobodno potujejo po svetu, »po sto letih represije«, ki jo je povzročila trianonska mirovna pogodba po prvi svetovni vojni, pa da so lahko ljudje končno spet ponosni, če postanejo madžarski državljani.
Po zlomu Avstroogrske se je Madžarska skrčila za 72 odstotkov, poleg Zakarpatja pa je izgubila tudi druga »svoja« nekdanja ozemlja: Slovaško, Transilvanijo in Hrvaško. Zakarpatje je po pariški mirovni konferenci pripadlo Češkoslovaški, toda leta 1938 so ga vrnili Madžarski, ki pa ga je ohranila le do poraza nacizma. A brez Zakarpatja je ostala tudi Češkoslovaška, saj ga je osvoboditeljska Rdeča armada po drugi svetovni vojni priključila k Ukrajini, Češkoslovaška pa se mu je bila prisiljena odpovedati in ga prepustiti takratni Sovjetski zvezi.
