Tiskane izdaje
Novice o tem, kako se je vlada v Kišinjovu odločila, da bo izgnala iz države pet ruskih diplomatov, so pricurljale že v začetku tedna. O tem, česa so jih obtožili, mediji niso poročali, predsednik vlade Pavel Filip, ki ga zahodni mediji označujejo za »proevropskega«, pa je šele v torek pojasnil, da so Ruse razglasili za persone non grata na podlagi poročil njihovih specialnih služb. »Hočem, da nas obravnavajo s spoštovanjem,« je moldavski premier sporočil Moskvi. Tam so sprva napovedali, da bo »naš odziv dokaj oster«, kakor je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin. A so ton najprej umirili.
V diplomaciji je običajno v takih primerih odgovor »milo za drago«, je pojasnila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova, a ta primer ni običajen, saj se morajo v Moldaviji po njenih besedah najprej sami dogovoriti, kaj sploh hočejo. »Do nedavnega je veljala praksa, da se ukvarjamo z državo, ki ima enotno stališče do mednarodnih vprašanj. Zato moramo počakati, da v Kišinjovu sprejmejo enotne in skupne ukrepe oziroma da se politične sile v državi dogovorijo,« je izjavila Zaharova. Toda to mehko rusko stališče se je čez dva dni spremenilo in na spletnih straneh ruskega zunanjega ministrstva so objavili informacijo, da bodo kot povračilni ukrep izgnali iz države pet moldavskih diplomatov, ki morajo v treh dnevih zapustiti Rusijo.
Tehtanje in mehčanje stališč
V Moskvi so tehtali in mehčali stališča po tem, ko je odločitev moldavskega premiera ostro kritiziral sam predsednik države Igor Dodon. Ta »nezaslišani« ukrep proti »naši strateški partnerici Rusiji« je po mnenju Dodona, ki je lani decembra zmagal na volitvah kot »proruski« kandidat, povezano z v tej regiji nadvse nevarnimi geopolitičnimi »igrami« Bruslja, Washingtona in Nata.
»Prepričan sem, da se ne zavedajo, kakšno ceno bo morala plačati naša država in v kakšen tvegan položaj lahko postavijo našo državo,« je moldavski predsednik zapisal na facebooku. Na novinarski konferenci je poprosil Ruse, naj se ne odzovejo na to »provokacijo«. Napovedal je, da bo sklical sestanek sveta za nacionalno varnost, na katerem bo zahteval odgovornost od tistih, ki so krivi za škandal. Minister za zunanje zadeve in evropsko integracijo Andrej Galbur ter vodja informacijsko-varnostne službe Mihaj Balan »bosta kaznovana«, je obljubil Dodon.
To ni prvi konflikt med »proruskim« predsednikom in »prozahodnim« premierom te vzhodnoevropske države z okoli 3,5 milijona prebivalcev. Po zadnjem spopadu med politikoma se je sredi aprila tiskovna predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Nabila Massrali odzvala skorajda z istimi besedami kot včeraj njena ruska kolegica, ko je pozvala oblast v Kišenjovu, naj se najprej med sabo dogovori, potem pa pove, kakšne odnose hoče z EU. Komentirala je nedavno odločitev Moldavije, da se bo pridružila Evrazijski ekonomski uniji (EAEU), v kateri so z Rusijo povezane Armenija, Belorusija, Kazahstan in Kirgizija. To je kot alternativo EU podpiral in spodbujal predsednik, medtem ko je premier ostro kritiziral podpis memoranduma o priključitvi EAEU in ga označil za poskus miniranja njegovih prizadevanj za evroatlantske integracije.
Izključevanje iz sporazuma z EU
Moldavija je z EU podpisala sporazum o svobodni trgovini in političnem povezovanju leta 2014, v Bruslju pa pričakujejo od nje, da »tako kot vse druge države, ki so sprejele legalne obveze z EU, te tudi v celoti spoštujejo«, kakor je posvarila Nabila Massrali. Zaradi podpisa tega sporazuma z EU je Rusija uvedla sankcije proti nekdanji sovjetski republiki Moldaviji, moldavski izdelki in pridelki pa so praktično izginili z ruskega trga. »Ta sporazum ni prinesel Moldaviji nič dobrega. Izgubili smo ruski trg in, glej ga čudo, tudi naš izvoz v EU je upadel. Z drugimi besedami, za podpis tega sporazuma nismo dobili nič,« je povedal Dodon sredi januarja, ko si je za svoj prvi tuji obisk izbral Moskvo. Tam je po srečanju z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom napovedal, da bo »izključil« Moldavijo iz sporazuma z EU.
»Moskva je začela zelo aktivno in demonstrativno podpirati predsednika Moldavije, pri čemer je povsem pozabila, da je naša država razdeljena na dva dela,« je včeraj izjavil direktor kišinjovskega centra strateških raziskav in političnega svetovanja Politicon Anatol Caranu. Po njegovih besedah so predstavniki druge polovice na čelu s proevropsko vlado naredili korake v smeri omejitve vpliva Moskve na Moldavijo.
»Našli so podporo na Zahodu,« je moldavski analitik povedal za ruski časnik Nezavisima gazeta. V tem tabloidnem dnevniku so »razkrili«, da je hkrati z novico o izgonu ruskih diplomatov v kišinjovskih medijih zakrožila vest, kako bo Moldavija prejela 250 milijonov dolarjev, ki jih ameriški kongres namenja boju proti ruskim vplivom v Evropi in Evraziji. Po informacijah tega časnika so kar štirje od petih spornih ruskih diplomatov vojaški atašeji, ki so sodelovali v mirovnih operacijah v moldavskem »zamrznjenem konfliktu«, Pridnestrju.
Zato je predsednik te od nikogar priznane »neodvisne« republike Vadim Krasnoselski prepričan, da hoče »proevropska« vlada v Kišinjovu z njihovim izgonom preprečiti delovanje skupne rusko-moldavsko-pridnestrske nadzorne komisije, ki je bila ustanovljena po kratkotrajni vojni za »osamosvojitev« leta 1992, in s tem pregnati Rusijo iz »mirovnih operacij« v regiji.
