Tiskane izdaje
V govoru, v katerem je mrgolelo statističnih podatkov o gospodarskih uspehih, ki jih je Rusija dosegla navkljub mednarodnim sankcijam, »s katerimi so nas hoteli prisiliti, da plešemo tako, kakor drugi igrajo«, je ruski predsednik navzoče večkrat opozoril, naj ne pozabijo, da so v službi ljudstva. Spomnil jih je, kako so v zadnjih letih pomanjkanje solidarnosti in enotnosti, parlamentarci, ki so se namesto z učinkovitim delom raje ukvarjali s prepiri in zdrahami, in »brezvoljne oblasti šibkih držav, ki so jih upravljali iz tujine« v številnih državah »odprli pot za avanturiste, prevrate in na koncu anarhijo«. Po njegovih besedah zbuja zaskrbljenost to, da celo v dozdevno najbolj uspešnih državah in stabilnih regijah vznika čedalje več političnih, nacionalnih, verskih in socialnih delitev ter konfliktov. »Vse to pa se dogaja hkrati z eno največjih migracijskih kriz, s katerimi se na primer spopadajo evropske in druge države. Mi pa dobro vemo, kakšne so posledice tako imenovanih velikih pretresov. Na žalost jih je bilo v prejšnjem stoletju v naši državi veliko,« je dodal Putin.
Zato je za ruskega predsednika nedopustno pretekle spore, zamere in sovraštva vpletati v sedanjost ter politično izrabljati tragedije, ki jih je doživela skorajda vsaka družina v Rusiji, »ne glede na to, na kateri strani barikad so se znašli naši predniki«. »Ne pozabimo: smo enotni narod, smo en narod in eno Rusijo imamo,« so bile besede, s katerimi je Putin danes požel enega največjih aplavzov.
Dolgo je govoril o uspehih, ki so jih njegova država in njeni prebivalci poželi na številnih področjih: od rasta rodnosti, zmanjšanja smrtnosti med dojenčki, povečanja ponudbe visokotehnološke medicinske pomoči, lanskoletnega rekorda v izgradnji stanovanj, minimalnega upada BDP, rekordnega znižanja inflacije, do prave revolucije v kmetijstvu, ki je nekoč veljalo za »črno luknjo, v katero si lahko vrgel še toliko denarja, pa ni bilo nobenih rezultatov«. Z ljudskim rekom »v vsakem slabem je tudi kaj dobrega« je Putin pojasnil, kako je Rusiji uspelo s protiukrepi proti sankcijam Evropske unije in državnimi subvencijami doseči, da zdaj z izvozom kmetijskih izdelkov zasluži celo več kot s prodajo orožja, ki ji je lani prinesla 14,5 milijarde, kmetijski izvoz pa kar 16,2 milijarde dolarjev.
Foto: Natalia Kolesnikova/AFP
Ruski predsednik se ni le hvalil, ampak tudi veliko obljubljal: od razvoja znanosti in novih tehnologij do lažjega dostopa do bančnih posojil in neizprosnega boja proti dopingu v športu. Napovedal je nadaljevanje boja proti korupciji, olajšanje pogojev za delovanje malih podjetnikov in novo davčno zakonodajo, ki bo bolj prijazna do gospodarstva. Po njegovih besedah bodo v naslednjih dveh letih vse bolnišnice v državi dobile dostop do hitrega interneta, v tem času pa bo popravljena tudi polovica cest.
O mednarodni politiki Putin predstavnikom ljudstva ni toliko govoril kot lani, ko je svojega turškega kolega Recepa Erdoğana – s katerim se je medtem že pobotal – razglasil za terorističnega sodelavca, zahodne države pa obtožil, da so na Bližnjem vzhodu in severu Afrike »zakuhale kašo, zrušile države, sprle ljudi med seboj, potem pa si umile roke in odprle pot radikalcem, skrajnežem in teroristom«. »Za razliko od nekaterih tujih kolegov, ki vidijo v Rusiji nasprotnika, mi ne iščemo in nikoli nismo iskali sovražnikov. Nam so potrebni prijatelji,« je izjavil ruski predsednik. Toda svojim interesom se Rusi po njegovih besedah ne bodo odpovedali, ampak »se hočemo in se tudi bomo samostojno odločali o svoji usodi, sedanjost in bodočnost pa bomo gradili brez tujih namigov in nezaprošenih nasvetov«.
Putin je dejal, da se Rusija zavzema za varnost in možnost razvoja vseh držav in narodov, ne pa le nekaterih izbranih, ki si hočejo prilastiti monopol nad določanjem pravil mednarodnega trgovanja in omejiti svobodo izražanja, »dejansko uvesti cenzuro na globalnem informacijskem prostranstvu«. »Ves čas so nas obtoževali, da menda znotraj države uvajamo cenzuro, zdaj pa sami ubirajo to pot,« je malce tišje zamrmral ruski predsednik. Po njegovih besedah je v sedanjih dokaj težavnih razmerah eden od ključnih dejavnikov globalne in regionalne stabilnosti vseobsegajoče partnerstvo in strateško sodelovanje med Rusijo in Kitajsko, »danes največjemu gospodarstvu na svetu«, za Moskvo pa so zelo pomembni tudi strateško partnerstvo z Indijo in čedalje boljši gospodarski odnosi z vzhodno sosedo Japonsko.
Putin je dejal, da je pripravljen sodelovati z novo ameriško administracijo, saj je pomembno »odnose normalizirati in začeti razvijati na načelu enakopravnosti in obojestranskih koristi«. Ruski predsednik računa na skupni rusko-ameriški boj »proti pravi, ne pa namišljeni grožnji: mednarodnemu terorizmu«, sodelovanje med državama pri reševanju globalnih in regionalnih problemov pa je po njegovem v interesu celega sveta. »Poudariti hočem, da so poskusi rušenja strateškega ravnotežje skrajno nevarni in lahko privedejo h globalni katastrofi. Niti sekunde ne bi smeli na to pozabiti,« je posvaril Putin.
Dejal je tudi, da Moskvo nadvse zanima širše sodelovanje v evroazijski regiji, »integracijskem modelu na več ravneh«. O tem po njegovih besedah že potekajo pogovori, ki so možni tudi s članicami Evropske unije, »v katerih danes raste povpraševanje po samostojni politični in ekonomski smeri«. »To vidimo po rezultatih volitev,« je dodal ruski predsednik, ki je danes že trinajstič nagovoril predstavnike ruskega ljudstva.
