Rasni nemiri v ZDA: nasilje se je uneslo, nezaupanje ostaja

Ferguson – »Danes je bila dobra noč v Fergusonu,« je zgodaj zjutraj dejal stotnik Ron Johnson. Policija je v predmestju St. Louisa, kjer že več kot 10 dni potekajo demonstracije­ zaradi policijskega uboja temnopoltega najstnika, v sredo priprla šest ljudi, a že drugo noč zapored ni uporabila solzivca. Število protestnikov je upadlo na dobrih 100, nad njimi je bedelo precej manj policistov, predvsem pa je uplahnilo nasilje na obeh straneh.

Morda je pomagal poletni naliv, ki je zvečer premočil prizorišče, morda so končno segle do srca besede verskih voditeljev in drugih uglednih članov temnopolte skupnosti, ki pozivajo k umirjanju razmer. Morda so se ljudje po dnevih izbruhov jeze preprosto utrudili, klub temu da se zgroženost in ogorčenje na aveniji Zahodni Florissant še zdaleč nista unesla.

»Policijski uboji mladih temnopoltih fantov so prerasli že v epidemijo. Pretresli so me opisi prič, kako naj bi se zgodilo. Najbolj so me šokirali policijski odziv, počasnost, pomanjkanje odgovornosti. To je žalitev zame, za mojo skupnost, za Američane,« je svoje občutenje opisal Mustafa Abdul Hamid, eden redkih domačinov, ki ve, kje je Slovenija, saj je pred dvema letoma igral košarko v novomeški Krki. S prijatelji je stal ob kupu cvetja, medvedkov, sveč in sporočil, kjer je več ur ležalo truplo 18-letnega Michaela Browna, potem ko je policist Darren Wilson 9. avgusta vanj izstrelil šest krogel.

Minister in temnopolti moški

Jezo je v sredo nekoliko umiril prihod pravosodnega ministra Erica Holderja, ki ni prišel v mesto le kot šef vseh ameriških policistov, pač pa tudi kot Afroameričan, ki razume rasna trenja in je bil tudi sam deležen ponižujoče policijske obravnave. »Sem pravosodni minister ZDA, toda hkrati tudi temnopolti moški,« je dejal na srečanju s predstavniki Fergusona. Odziv ljudi je bil topel, povsod v mestu so ga sprejeli odprtih rok. Obljubil jim je pravično preiskavo, ki jo opravlja zvezna policija FBI in s katero bodo skušali ugotoviti, ali so bile v primeru kršene državljanske pravice.

Osrednjo kriminalno preiskavo vodi lokalni okrožni tožilec Robert McCulloch, ki pa mu temnopolta skupnost ne zaupa in od začetka zahteva njegovo zamenjavo. Možnost, da bi tožilec sam odstopil, je omenil tudi guverner zvezne države Missouri Jay Nixon, vendar se McCulloch za zdaj ne namerava umakniti. Sodišče je v sredo začelo preučevati dokaze, na podlagi katerih bodo presodili, ali naj policistu Wilsonu sodijo zaradi umora. Stotnik Johnson je na vprašanje, ali zaupa lokalnim preiskovalcem, dejal, da je obisk pravosodnega ministra zagotovilo za ­nepristranskost.

Holder je poudaril, da je bila Brownova smrt le povod za izbruh protestov, vzrok pa »zgodovina, ki pod površjem vre v več skupnostih, ne le v Fergusonu«. Po besedah Mustafe Abdula Hamida je nezaupanje v policijo izjemno globoko, pri čemer ne gre samo za težavo temnopoltih, ki so žrtev pretiranega nadzora, pač pa se z militarizacijo policije in posegi države v zasebnost ljudi v celotni družbi znižuje raven zaupanja. Kot kratkoročno rešitev vidi boljšo demografsko sestavo policije, saj so v pretežno temnopoltem Fergusonu le trije od 53 policistov temnopolti.

Mesto je tipičen primer težav, ki se pojavijo ob hitrih zasukih v demografski sestavi, ko je v eni generaciji prebivalstvo iz pretežno belega postalo pretežno temnopolto, vzvodi moči pa so ostali v rokah bele elite. Glavni vzrok je politična pasivnost temnopolte skupnosti, saj je na zadnjih lokalnih volitvah prišlo na volišča piškavih 6 odstotkov afroameriških volivcev. »S tem se soočamo že vrsto let, morali se bomo naučiti voliti, da bomo dosegli spremembe,« se strinja tudi Abdul Hamid, ki je košarko potisnil v kot zaradi študija mednarodne politike.

Ujetniki dna

Eden od vzrokov za pasivnost temnopolte skupnosti je tudi vse bolj razširjena revščina. Čeprav je Ferguson na zunaj tipično ameriško predmestje, skrbno pokošene zelenice okoli urejenih družinskih hiš ne dajejo slutiti težav, je nezaposlenost s 5 odstotkov leta 2000 narasla na več kot 13 odstotkov do 2012. Poleg tega so se povprečni dohodki v tem času znižali za skoraj tretjino, število revnih pa se je podvojilo, tako da je pod mejo revščine (ta je leta 2012 znašala 23.492 dolarjev letnih dohodkov za štiričlansko družino) že vsak peti.

Dramatične spremembe so trend, ki se širi po ZDA. V 100 največjih somestjih se je število območij, na katerih več kot petina ljudi živi pod uradnim pragom revščine, podvojilo. Hkrati prihaja do njihovega zgoščanja, saj 38 odstotkov revnih Američanov živi v soseskah, v katerih je stopnja rev­ščine presegla 20 odstotkov. Za Afroameričane je ta številka še bolj očitna, saj v takšnih naseljih živi 53 odstotkov revnih temnopoltih. »Nasilje je posledica, ne vzrok zgoščene revščine, ki zapre ljudi v četrti brez izhoda v boljše življenje in brez možnosti, da koristno usmerijo svoje nezadovoljstvo,« je prepričana sociologinja in publicistka Brittney Cooper.

Le da bo izbruh nasilja še poslabšal razmere. »Nismo priča samo smrti mladega temnopoltega­ moža, to je pogreb za celotno skupnost. Vrednost nepremičnin bo strmoglavila, vsakdo, ki si bo lahko privoščil, se bo odselil. To velja za vse, bele, črne, rožnate, ni važno,« je temno usodo Fergusonu napovedal (beli) Thomas Hunt, ki je v sredo protestnikom in hordi novinarjev iz tovornjačka prodajal sladoled. »Že šest let se želim odseliti iz tega soda smodnika. A nihče ne kupuje hiš.«