Tiskane izdaje
New York − Cerkev mati Emanuel v Charlestonu je v nedeljo, na prvi maši po sredinih umorih, pokala po šivih, množica se je zbrala tudi pred njenimi vrati. S čustvi nabita slovesnost je bila prežeta s spominom na devet žrtev rasističnega napada, medtem pa se je v Južni Karolini in po vseh ZDA razvnela razprava o legitimnosti uporabe simbolov konfederacije, ki se je borila za ohranitev suženjstva.
V skoraj dvestoletni zgodovini cerkve je bilo že na tisoče maš, toda nedeljska je bila posebno bridka. Stol, na katerem je običajno sedel pridigar Clementa Pinckney, je bil pregrnjen s črnim prtom, devet družin je premagovalo bolečino in praznino. Toda prostor so hkrati napolnile himne in hvaležnost. »Vrata cerkve so odprta, noben grešnik, noben demon, ne v peklu ne na Zemlji, ne more zapreti vrat božjega hrama,« je oznanil pridigar Norvel Goff. Pridigar Randolph Miller pa je poudaril, da je treba pridigati o odpuščanju.
Sorodniki nekaterih pokojnih so se v petek udeležili prvega zaslišanja 21-letnega Dylanna Roofa, ki je obtožen umora Pinckneyja in osmih članov svetopisemskega krožka, in na presenečenje mnogih dejali, da mu odpuščajo. »Boli me vsako vlakno v telesu, nikoli več ne bom ista. Toda naj se te bog usmili,« mu je skozi solze dejala Felicia Sanders, ki je preživela sredino streljanje, a izgubila sina Tywanza. Hčerka pokojne Ethel Lance je potožila, da nikoli več ne bo objela matere. »Prizadel si me. Prizadel si mnogo ljudi, toda bog ti odpušča in jaz ti odpuščam,« so bile njene besede morilcu, ki je brezizrazno strmel predse.
Prikrito razlikovanje
»Sredi ene najhujših tragedij sta skozi te družine zasijali spodobnost in dobrota Američanov,« je bil ganjen tudi predsednik ZDA Barack Obama. Oglasila se je Roofova družina in po odvetniku sporočila, da so osupli in užaloščeni ter molijo za vse, ki so bili prizadeti. Medtem je na dan prišla spletna stran z nekakšnim manifestom mladeniča, ki je želel sprožiti medrasne spopade. Na strani z imenom Zadnji Rodezijec je zmešnjava idej zagovornikov bele nadvlade in poziv k »odločni akciji«.
Njegova uporaba simbolov konfederacije je sprožila oster upor proti zastavi zveze južnjaških držav, ki so se borile za ohranitev suženjstva. V prestolnici Južne Karoline Columbii, kjer vihra na spomeniku vojakom konfederacije, so se že začeli protesti, naj jo snamejo, veliko zborovanje je napovedano za 4. julij, ko Američani praznujejo dan neodvisnosti. Tema se je brž prelila v predsedniško tekmo, republikanski kandidati pa so pri tem izjemno previdni, saj vedo pravi odgovor, a nočejo užaliti konservativnih belih volivcev, ki jo imajo za simbol svoje dediščine. Večina jih pravi, da bodo prebivalci Južne Karoline »sami pravilno ukrepali«.
V parlament zvezne države je že vložen zakon o njeni odstranitvi, toda zanj je potrebno soglasje dveh tretjin poslancev. Po raziskavi Univerze Winthrop 61 odstotkov prebivalcev Južne Karoline podpira zastavo, zanjo je 73 odstotkov belcev, proti njej je 61 odstotkov temnopoltih. Po besedah ekonomista Paula Krugmana je Amerika precej manj rasistična, kot je bila, toda rasno sovraštvo ostaja in se v nekoliko manj razvidni obliki kaže tudi v zavračanju socialnih programov, ki pomagajo revnim (med njimi je nesorazmerno veliko temnopoltih). Tako je le ena od nekdanjih držav konfederacije sprejela širitev zdravstvenega zavarovanja Medicaid, ki ga je uvedla reforma Obamacare in ki pomaga revnim, opozarja Krugman.
Povezovanje rasistov
»Ob skupinah islamskega terorizma, kot sta Al Kaida in Islamska država, prepoznamo njihovo mednarodno razsežnost, pri skrajno desnem domačem terorizmu je ne,« sta v New York Timesu opozorila Morris Dees in J. Richard Cohen iz protirasistične organizacije Southern Poverty Law Center (SPLC). Po njunih besedah je morilec iz Charlestona izražal občutke, ki povezujejo bele nacionaliste od ZDA in Kanade do Evrope, Avstralije in Nove Zelandije. »Današnji zagovorniki bele nadvlade ne vidijo mej, vidijo belo pleme, ki ga obarvani napadajo po vsem planetu,« trdita.
SPLC je samo v zadnjih dveh letih obravnaval trideset primerov, ko so voditelji belih rasističnih skupin v ZDA v tujini krepili mednarodne povezave. »Boj v Evropi je popolnoma enak kot naš,« je somišljenike v Britaniji in Franciji spodbujal eden od njih. Anders Breivik, norveški terorist, ki je pred štirimi leti pobil več kot sedemdeset ljudi, je bil prek spletnega foruma Stormfront povezan z belimi ameriškimi nacionalisti. Vzpon skrajno desnih gibanj, ki zavračajo multikulturnost, pa dokazujeta tudi protisemitska stranka Jobbik na Madžarskem in neofašistična Zlata zora v Grčiji, opozarjajo v SPLC.
