Tiskane izdaje
New York – Jared Kushner, nekoč skoraj čudežni deček Bele hiše, ki naj bi razvezal najbolj zategnjene birokratske vozle, povrhu pa našel sveti gral diplomacije – mir na Bližnjem vzhodu, nima več dostopa do najbolj zaupnih podatkov. Trumpova vlada plačuje ceno za kršenje washingtonskih norm.
Kushner, ne samo predsednikov svetovalec, ampak tudi njegov zet, po mesecih varnostnega preverjanja zvezne policije FBI ni dobil privolitve, da lahko še naprej prebira najbolj zaupne obveščevalne podatke. Njegova raven dostopa je bila z začasne najstrožje zaupne znižana na precej nižjo zaupno, kar bržčas pomeni, da bo precej zmanjšan tudi obseg nalog, ki jih je opravljal v imenu Donalda Trumpa. To velja predvsem za zunanjepolitično dejavnost, ki je potekala vzporedno in včasih celo navzkrižno z delovanjem diplomatskega aparata države. Po poročanju Washington Posta pa naj bi vsaj štiri države – Kitajska, Združeni arabski emirati, Mehika in Izrael – poskusile izrabiti njegovo pomanjkanje izkušenj, finančne težave in zapletena poslovna razmerja za vplivanje nanj.
Trump je prišel v Washington z izkušnjo zmagovite populistične kampanje, v kateri so serijsko kršili politične zapovedi. Ko se je soočil z nenapisanimi etičnimi pravili delovanja na najvišji politični funkciji, jih je razumel le kot pikolovskost birokratov ali celo kot polena pod noge njegovemu predsedovanju. Toda pravila ščitijo predsednika pred težavami, te pa se zadnje tedne, predvsem pa zadnje dni, kopičijo. Kushner je imel med preverjanjem ves čas težave z razkrivanjem poslovnih povezav in delovanja družinskega nepremičninskega imperija. Zadrega z Robom Porterjem, visokim uradnikom Bele hiše, ki je zasedal položaj kljub jasnim znakom o njegovem nasilnem vedenju do žensk, je vodjo osebja Johna Kellyja pripravila do tega, da je – s Trumpovim blagoslovom – začel čistko.
Jared Kushner, zet ameriškega predsednika in njegov svetovalec. Foto: Reuters
Kelly in Ivanka
Po Kushnerjevi poti naj bi šlo še več visokih uradnikov, ki so doslej delovali z začasnimi dovoljenji za dostop do najbolj zaupnih informacij. Predsednik lahko zetu znova dodeli stalni najvišji dostop, a se za zdaj zdi, da je odločanje prepustil Kellyju. Nekdanji general marincev, ki je ob izbruhu afere Porter že veljal za napol odstavljenega, je tako znova v sedlu. V tolažbo predsednikovemu zetu je dejal, da bo ta še naprej lahko izvajal svoje diplomatske naloge, »vključno z bedenjem nad prizadevanji za izraelsko-palestinski mirovni proces«. Napet naj bi bil tudi njegov odnos s Kushnerjevo ženo Ivanko Trump. Ta po potrebi (in glede na novinarska vprašanja) niha med vlogo predsednikove svetovalke in hčere, kar naj bi jezilo Kellyja, ki se trudi omejiti dostop do Trumpa. Po poročanju ameriških medijev naj bi se pritoževal, da se »Ivanka igra vladanje«.
Trumpov v nebo vpijoči nepotizem je od začetka povzročal zmedo in razdor v Beli hiši, po julijskem prihodu Kellyja pa sta zet in hči sprva podpirala novega vodjo osebja. Toda Ivanka je povzročila razburjenje že na lanskem zasedanju 20 največjih gospodarstev (G20) v Nemčiji, ko je za nekaj časa nadomeščala očeta. Številne visoke uradnike na čelu s Kellyjem (kar je uradno zanikal) naj bi razjezil tudi njen nedavni odhod v Južno Korejo, ko je vodila ameriško delegacijo ob zaprtju olimpijskih iger. Obisk je bil ob vretju na Korejskem polotoku vse prej kot ceremonialen. Vodja osebja naj bi bil tako ves čas razpet med vodenjem poslov vlade in izpolnjevanjem predsednikovih želja, kar naj bi včasih pomenilo želja njegove družine.
John Kelly (v sredini) menda za hrbtom očita Ivanki Trump, da »se igra vladanje«. Foto: Reuters
Muellerjeve mreže
Poročanje o Kushnerjevih težavah je očitno razjarilo Trumpa, ki je na twitterju jedrnato sporočil samo »Lov na čarovnice«. Toda po pisanju časnika Atlantic je to še en odraz domačnega delovanja vrha ameriške oblasti, ki ne sproža samo domnev o izrabljanju položaja za premoženjske koristi, temveč tudi obtožbe o ogrožanju nacionalne varnosti. To je klofuta predsedniku, ki je gradil kampanjo na nenehnih obtožbah demokratske tekmice Hillary Clinton, da je neprevidno ravnala z zaupnimi podatki in tako majala varnost države. Kushner naj bi bil hkrati vse večja tarča posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki naj bi okoli njega pletel čedalje gostejšo mrežo. Po besedah slovitega novinarja Carla Bernsteina naj bi pomisleki, ki so se pojavili pri varnostnem pregledu, ter finančni posli postali pomemben del »ruske preiskave«.
Ta naj bi se razširila na poslovanje Donalda Trumpa v Rusiji pred predsedniško kampanjo. Muellerja naj bi zanimalo, kdaj se je zvezdnik resničnostne televizije odločil, da bo kandidiral, ali ima Kremelj obremenilne podatke o njem ter propadli posel z nebotičnikom Trump Tower v Moskvi. Predsednik je že pred časom dejal, da je to rdeča črta, ki je preiskovalec ne sme prestopiti. Za zdaj je jezo znova usmeril na svojega pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa in ga danes na twitterju napadel, zakaj ne poskrbi za odločnejše preiskovanje političnih nasprotnikov.
Minister, ki se je izločil iz »ruske preiskave« in tako praktično odprl pot imenovanju posebnega preiskovalca, je odgovoril, da bo svoje dolžnosti opravljal »pošteno in častno«, ministrstvo pa bo pod njim »delovalo skladno z zakoni in ustavo«.
