Razočaranja na političnem bojišču ZDA

Republikanci se počutijo poražene, čeprav zadnja leta potihoma zmagujejo.

Objavljeno
29. november 2015 19.46
Sebastijan Kopušar
Sebastijan Kopušar
New York − Američani se na svoj največji družinski praznik, dan zahvalnosti, ko se zberejo­ ob obloženi mizi, odpravijo s podrobnimi navodili, kako razpravljati s sorodniki iz nasprotnega političnega tabora. Pogovori so še toliko bolj težavni, ker jih ima veliko nekoliko grenak občutek, da njihova stran izgublja politično tekmo.

Javnomnenjska raziskava organizacije Pew je pokazala, da ima le četrtina vprašanih Američanov občutek, da njihov politični pol večkrat zmaga kot izgubi pri pomembnih vprašanjih o usmeritvi države. Skoraj dve tretjini (64 odstotkov) ima nasprotno mnenje in verjame, da so na strani poražencev. Pri tem pesimizem narašča s starostjo in je enakomerno razporejen med spoloma in med rasnimi skupinami v ZDA. Redka skupina, ki verjame, da so njihove zamisli o družbenem delovanju boljše, so izobraženi ­demokrati.

Na splošno so na desnici bolj odločno prepričani, da v ameriški politični razpravi njihova stran večkrat izgubi kot zmaga. Pri tem se občutek poraženosti ujema z nezadovoljstvom z delom zvezne vlade, ki je posebno močno med republikanci. Čeprav ima še zelo malo ljudi v ZDA dobro mnenje o kongresu, so posebno jedki do njega na desnici, četudi ima njihova stranka večino v obeh domovih. Podobno ljubeči so celo do lastne stranke (ne ceni je kar 31 odstotkov republikancev).

Glavoboli na desnici

Jeza na desnici je zelo koristila vrhu republikanske stranke pred petimi leti, ko so na krilih gibanja čajankarjev zavzeli spodnji, poslanski dom kongresa. Te dni jim povzroča glavobole jedro njihovih volivcev, ki si želijo namesto preizkušenih kandidatov stranke poslati v Belo hišo radikalno neukrotljivega milijarderja Donalda Trumpa ali pa navzven nekoliko manj bahavega, zato pa politično še bolj neizkušenega in skrajnega Bena Carsona.

Toda ob vseh težavah desnice politični analitiki, kot je David Wasserman iz nestrankarske organizacije Cook Political Report, trdijo, da se je desnica trdno usidrala v kongresu, sploh v njegovem spodnjem domu. »Volitve 2010 so bile najpomembnejše nepredsedniške volitve v ZDA za sedanjo generacijo. Republikanci niso samo dobili večine v spodnjem domu kongresa, pač pa so dobili pod svoj nadzor toliko lokalnih parlamentov, da bodo še vrsto let lahko vzdrževali prevlado,« je prepričan ­Wasserman.

Od leta 2008 so demokrati izgubili 69 poslanskih sedežev, 13 v senatu in več kot 900 po zbornicah parlamentov zveznih držav. Večino imajo le še v 30 od 99 zbornic zveznih držav (parlament zvezne države Nebraska je enotno politično telo in ni razdeljen na poslanski dom in senat). Desnica prevladuje na ameriškem jugu, kjer je v rokah demokratov le poslanski dom ­Kentuckyja.

To je še posebej pomembno, ker lokalni kongresi rišejo meje volilnih okrajev, pri čemer se vladajoča večina v njih potrudi, da so te čim bolj v prid njihove stranke. Početja se je oprijelo ime močeradenje, ker so se okraji raztegnili v nenavadne oblike, podobne lisam na hrbtu dvoživke. Demokrati so imeli navado oblikovati »koalicijska okrožja«, v katera so združevali različne liberalne skupine – temnopolte, latino in bele napredne volivce, tem pa so dodajali neodvisne in nekaj republikancev.

Slednji zdaj oblikujejo okrožja s poenoteno demografsko podobo, kar je povzročilo nastanek desnih ali levih okrožij, v zvezni kongres pa tako prihajajo čedalje bolj ideo­loško zakrknjeni poslanci. »Priča smo globoko razdeljenemu volilnemu telesu, kar je tudi vzrok za nastanek poslanske skupine Svoboda,« je poudaril Kimball Brace, predsednik organizacije Election Data Services iz Virginije, ki se ukvarja s političnim svetovanjem. V Svobodi so najbolj konservativni republikanci, ki s skrajnimi zahtevami usmerjajo delo celotne stranke in prek nje kongresa.

Kreativno risanje okrajev

Po Braceovih besedah zaradi takšnega kreativnega risanja okrajev­ demokrati v tem desetletju ne bodo osvojili večine v zvezni poslanski zbornici. Tudi drugi analitiki se strinjajo, da se bo republikanska večina 58 sedežev prej povečala kot zmanjšala. Ameriška levica upa, da bodo demografske spremembe, kot je naraščanje ­latino skupnosti, presukale nekatere rdeče trdnjave na jugu (v ZDA je rdeča barva konservativcev) nazaj v njihovo naročje, toda to bo dolgotrajen proces.

Tudi demokrati priznavajo, da bo potrebno več kot ene ali dvoje volitev, sploh ker so jih republikanci presegli pri nekoč njihovi močni strani, nagovarjanju lokalnih volivcev. Morda jim bo pomagalo, da vse več zveznih držav preučuje zgled Kalifornije, Arizone in New Jerseyja, kjer so volivci izglasovali, da volilne okraje oblikujejo (nekoliko bolj) neodvisne komisije. Naslednje oblikovanje volilnih okrajev bo leta 2020, kar pomeni, da morajo preobrniti sedanjo politično modrost, da so stranka za Belo hišo, republikanci pa stranka za kongres.