Razpoke med Belo hišo in Pentagonom

Spopad z Islamsko državo: vojaški krogi Beli hiši dopovedujejo, da ni vojne brez vojakov na bojišču.

Objavljeno
16. september 2014 22.31
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Širitev napadov­ ameriških letal na položaje­ ­Islamske vojske po Iraku je prvi znak nove ameriške vojne­ oziroma »dolgotrajne protiteroristične operacije« proti­ skrajnemu­ muslimanskemu gibanju. Medtem v ZDA poteka razprava o strategiji Bele hiše, ki zavrača pošiljanje ameriških vojakov v boj. Z vrha generalštaba so včeraj že prišle napovedi, da se bodo ameriški vojaški svetovalci po potrebi udeležili spopadov.

Obrambni minister Chuck Hagel je kljub naporom ameriške diplomacije in Bele hiše, ki označujeta spopad z Islamsko državo kot protiteroristično operacijo, kongresnikom jasno dejal, da so ZDA v vojni. Na zaslišanju pred senatnim odborom za oborožene sile je dejal, da boj do dokončnega uničenja organizacije »ne bo ne lahek ne kratek«.

General Martin Dempsey, načelnik skupnega poveljstva oboroženih sil, je članom odbora dejal, da bo predsedniku Baracku Obami predlagal uporabo posebnih enot v boju s skrajneži, če letalski napadi ne bodo uspešni. Po njegovih besedah naj bi se pridružile iraškim in kurdskim enotam ter neposredno usmerjale letalske napade. Generalova napoved je v nasprotju z mnenjem vrhovnega poveljnika, saj Obama ves čas ponavlja, da se ameriške kopenske enote ne bodo udeleževale bojev proti enotam ­Islamske države.

Partizanske metode

Medtem ko so kongresno zaslišanje prekinjali številni protestniki proti novi ameriški vojni, se na delu desnice krepi pritisk na Belo hišo, naj se poda v spopad z Islamsko vojsko tudi s kopenskimi enotami. »Obama je leta 2010 prezrl nasvet generala Lloyda Austina, najvišjega ameriškega poveljnika na Bližnjem vzhodu, naj ne umakne vseh vojakov iz Iraka. Nato se je zgodil vzpon Islamske države. Zdaj smo pred novo dolgo vojno v Iraku, Obama pa je spet zavrnil nasvet generala Austina,« Beli hiši očita Marc Thiessen, pisec govorov predsednika Georgea Busha ­mlajšega.

Po poročanju Washington Posta­ je general Austin Obami menda svetoval, naj pošlje v Irak manjšo kopensko enoto ameriške vojske, ki bi jo pretežno sestavljali pripadniki posebnih enot. Ti naj bi lokalnim enotam v Iraku svetovali in pomagali v bojih. Kar je zelo podobno včerajšnjim besedam generala Dempseyja. Toda Bela hiša se je raje odločila, da »se ne bo pustila zvleči v še eno kopensko vojno v Iraku«, kot je prejšnji teden v nagovoru Američanom poudaril predsednik Obama.

Po besedah Roberta Scalesa, upokojenega generala in nekdanjega poveljnika elitne Vojne univerze kopenske vojske, ZDA čez čas ne bodo imele druge možnosti. Islamska vojska je namreč le zadnja v vrsti nasprotnikov ZDA, ki so razvili podoben način bojevanja. »Od Mao Zedonga v Koreji, Ho Ši Minha v Vietnamu do Abu Bakra al Bagdadija v Iraku, vsi imajo enake metode. Pogosto ubijajo bolj zaradi psihološkega učinka kot zaradi vojaškega napredovanja. Tako se že desetletja borijo partizanska gibanja po vsem svetu, pripadniki Islamske države se zdijo samo bolj fanatični in boljši borci,« je poudaril upokojeni general.

IS in drugi teroristi vedo, da so zahodnjaške vojske izvrstne pri bojevanju v kratkih vojnah ter slabijo v dolgotrajnih. »Zato se podajajo v neposredne spopade samo, ko imajo jasno prednost. Prilagodili so se smrtonosni moči zahodnjaške tehnologije in oborožitvene premoči, razpršijo se, skrijejo, vkopljejo in gredo pod zemljo. Zavetišče poiščejo med nedolžnim prebivalstvom, nato pa razglašajo smrt žensk in otrok kot prestopke Zahoda,« je ugotovil Scales.

Poudaril je, da so izstrelki, ladje in letala večinoma neuporabni, če jim nasproti ne stoji tradicionalna vojska. »To se je pokazalo v Vietnamu in Afganistanu. Takšen nasprotnik se boji le kopenske vojske, ki jih je pripravljena pobijati v velikem številu,« je zatrdil general in napovedal, da bodo ameriški vojaki morali v Sirijo, saj »nobena vojska v regiji nima in ne bo imela zmožnosti, da jih porazi, niti z ameriško letalsko podporo«.

Opozorilo Turčiji

Islamska država je po besedah Scalesa izjemno spretna pri uporabi družbenih medijev kot propagandnega orodja, tako za širjenje sovraštva do Zahoda in rekrutiranje novih borcev kot za zastraševanje nasprotnikov s prikazovanjem krutih umorov, s katerimi si želijo zlomiti pripravljenost za boj. Pri tem analitiki krute umore ameriških novinarjev in britanskega humanitarnega delavca, ki so sicer podžgali pripravljenost ameriške javnosti na novo posredovanje ZDA v Iraku (in Siriji), vidijo bolj kot opozorilo Turčiji.

Skrajneži so namreč zajeli 40 njenih državljanov, zato je Ankara napovedala, da ne bo dovolila vojaških akcij proti skrajnežem z njenega ozemlja. Hkrati je Turčija zagrizena nasprotnica sirskega režima predsednika Bašarja al Asada, zato se boji, da bodo napadi na Islamsko državo okrepili njegov položaj. V vrstah skrajnežev naj bi se borilo več kot 1000 turških državljanov, Turčija je tudi izhodišče tujih prostovoljcev za odhode v Sirijo. Zato je Bela hiša ostro pritisnila na predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, naj država tesneje zapre 900-kilometrsko mejo s Sirijo.