Tiskane izdaje
Milwaukee – Republikanski predsedniški kandidati so se v torek pomerili na četrtem in letos predzadnjem televizijskem soočenju, po katerem so bili zelo zadovoljni z voditelji televizije Fox, ki jim niso postavljali napadalnih vprašanj. Tudi tokrat se nista spopadla vodilna kandidata Donald Trump in Ben Carson.
Nobeden od njiju se ni izkazal s poznavanjem oziroma podrobnostmi gospodarske, politične in finančne politike, vendar pa nič ne kaže, da bi zaradi nastopa na soočenju izgubila kaj vetra v jadrih. Soočenje je bilo pomembno za nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha, ker strankarska vodilna struktura in donatorji razmišljajo, ali se še izplača računati nanj ali pa naj podprejo drugega Floridčana, senatorja Marca Rubia, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Nevarni svet in družinske vrednote
Bush se je izkazal s poznavanjem problematike, vendar pa je bil tudi tokrat kot vedno doslej precej okoren v nastopu, in analitiki televizije Fox menijo, da se bo glavnina denarja, ki je šla k Bushu zaradi tega, ker z njim lahko republikanci računajo na glasove volivcev latinskoameriškega izvora, zdaj začela valiti proti Rubiu. Bush ga je tokrat pustil pri miru, ker se je opekel na zadnjem soočenju.
Napadel pa ga je senator iz Kentuckyja Rand Paul pri vprašanju o davčni politiki. Paul ga je vprašal, kako se ima lahko Rubio za konservativca, če namerava povečati porabo za obrambo in dajati družinam davčne kredite. Rubio je udarec vrnil učinkovito z opisom nevarnega sveta in hvalospevom družinskim vrednotam, za kar si je prislužil velik aplavz.
Voditelji soočenja v Milwaukeeju med osmimi kandidati niso namerno sprožali spopadov, kar pa niti ni bilo potrebno. Trump si je prislužil glasno neodobravanje občinstva, ko je ošvrknil nekdanjo direktorico Hewlett Packarda Carly Fiorina z vprašanjem, zakaj vedno vsem skače v besedo. Fiorina je bila agresivna in si je prisvojila največ časa, na drugi strani pa je izvisel guverner Ohia John Kasich, ki v določenem obdobju sploh ni prišel do besede, in Paul je v šali vprašal voditelje, ali mu res ne bi dali kaj besede.
Izgnati ali ne 12 milijonov ljudi
V spominu je ostal Kasichev napad na Trumpa, ki je ponovil svojo idejo o izgonu vseh nezakonitih priseljencev. Kasich je dejal, da to prerosto ni izvedljivo in je otročje, na pomoč pa mu je priskočil še Bush, ki je dejal, da izgon 12 milijonov ljudi ni mogoč, ker to niti ni v skladu z ameriškimi vrednotami. »V kampanji demokratke Hillary Clinton si podajajo roke od veselja, ko poslušajo takšne izjave,« je na republikanski problem latinskoameriških volivcev opozoril Bush.
Trump je vztrajal pri svojem in Kasichu sporočil, da je milijarder in mu ga ni treba poslušati, kar je bila pri občinstvu točka za Kasicha. Sicer pa so ga izžvižgali, ko je pri vprašanju politike do sistemsko pomembnih finančnih ustanov odgovoril, da bi jih sicer pustil propasti, ampak bi poskrbel za male vlagatelje ali varčevalce. Pri republikanskem občinstvu je za to usmiljenje dobil le žvižge.
Minimalne plače ne gre višati
Vsi kandidati so bili za nižje davke, nihče pa ni za povišanje minimalne zajamčene plače razen Kasicha. Trump je dejal, da bi 15 dolarjev na uro za ZDA pomenilo propad, strinjal se je Carson, ki je menil, da je ljudi treba naučiti, kako se pleza po lestvi navzgor, ne pa jim dajati potuhe z višjo minimalno plačo.
Medije, razen televizije Fox, sta napadla tako Carson kot tudi Cruz, ki je dejal, da bi se pela drugačna pesem, če bi v ZDA nezakonito prehajali mehiški novinarji in potem nižali plače ameriškim. Cruz je tudi za izgon nezakonitih priseljencev in bi v imenu varčevanja ukinjal številna ministrstva, pri čemer pa se v slogu rojaka iz Teksasa Ricka Perrya ni mogel natančno spomniti, katera.
Obrambnega zagotovo ne, kajti vsi kandidati bi ga pošteno okrepčali z višjo porabo razen svobodnjaka Paula, ki je proti intervencijam v tujini. Okrog zunanje politike je bila najbolj agresivna Fiorina, ki je ostala v spominu po poudarjanju krčenja davčne zakonodaje na tri tipkane strani in smiselne kritike zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame, ko je opozorila, da so jo sestavile zdravstvene zavarovalnice in farmacevtska industrija.
Sirija, Irak, Putin
Trump je ostal sam v zagovarjanju višjih davkov za bogate, nasprotovanju pravkar sklenjenemu prostotrgovinskemu sporazumu s tihomorskimi državami (TPP) in podpori ruskemu bombardiranju v Siriji. Paul, ki je Sirijo nenehno mešal z Irakom, s Putinom ne bi govoril, prav tako ne Fiorina, ki bi poslala dodatne vojake v Nemčijo in nad Sirijo uvedla območje prepovedi poletov, saj Rusi pa ja ne bodo odločali o tem, kje letijo ameriška letala.
Rubio je Putina označil za navadnega gangsterja, Bush pa je odločno kritiziral Trumpovo stališče, da naj kar Putin bombardira po Siriji, kjer je popolna zmešnjava.
Pred soočenjem tokrat le osmih kandidatov zaradi nihanja podpore v anketah se je pomerila četverica »drugoligašev« z najmanj podpore, kjer sta se po treh soočenjih znašla guverner New Jerseyja Chris Christie in nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee, skupaj z guvernerjem Louisiane Bobbyjem Jindalom in nekdanjim senatorjem iz Pensilvanije Rickom Santorumom.
Jindal je napadal vse konkurente po vrsti, najbolj pa Christieja, ki se ni pustil izzvati, ampak je nenehno svaril pred nevarnostjo izvolitve Clintonove, ki bo nadaljevala politiko Obame, ta pa je za vse republikanske kandidate naravnost katastrofalna, še piše STA.
