Tiskane izdaje
Obujena zahodna »hladna vojna« proti Rusiji in ameriška trgovinska vojna proti Kitajski sta zelo zbližali Moskvo in Peking. »Odnosi med državama so zdaj najboljši v vsej zgodovini,« je pred dnevi kitajski zunanji minister Wang Yi izjavil med obiskom pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
Kitajski diplomat v Moskvo ni prišel zgolj v vlogi prvega moža kitajske diplomacije, temveč tudi kot posebni odposlanec kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Kakor so opozorili v ruskih medijih, imajo visoki gosti takšen status takrat, ko hoče voditelj države predati svojemu kolegu neko dejansko pomembno sporočilo. Tega kitajski zunanji minister ni zaupal zgolj Putinu, temveč je protiameriško izjavo posredoval tudi javnosti: »Svetovna skupnost se mora skupaj upreti tovrstnim enostranskim dejanjem in kršenju pravil. Skupaj si moramo prizadevati za globalno gospodarsko rast in skupaj spraviti k zdravi pameti tiste, ki mislijo, da lahko počnejo, kar se jim zahoče.«
Wang Yi je Putinu, ki je bil pred kratkim že četrtič izvoljen za ruskega predsednika, posredoval tudi osebne čestitke Xi Jinpinga. »Vaša ponovna izvolitev je v skladu s pričakovanji kitajske strani in bo pripomogla k razvoju rusko-kitajskih odnosov. Prepričani smo, da pod vašim vodstvom čaka Rusijo svetla prihodnost, tako kot pod vodstvom naših voditeljev čaka svetla prihodnost tudi rusko-kitajske odnose,« je dodal kitajski zunanji minister. Tudi med srečanjem z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom je Wang Yi obsodil ameriško uvedbo davkov na kitajske izdelke. »Če ZDA mislijo, da lahko s protekcionizmom dosežejo prednosti, so se uštele,« je povedal. Lavrov se je pridružil kritiki ZDA, ko je opozoril na poskuse Washingtona, da bi spremenil jedrski sporazum z Iranom in se odrekel pariškemu sporazumu o boju proti globalnemu segrevanju. »Vse to nima nobene zveze z diplomacijo. To je zgolj poskus, da bi uveljavili svoje lastne interese in popolnoma ignorirali interese drugih,« je izjavil ruski zunanji minister.
Še ostrejše so bile besede drugega visokega predstavnika kitajskih oblasti, ki je bil prejšnji teden prav tako na obisku v ruskih prestolnici. »Rusijo sem obiskal kot novi kitajski obrambni minister, da bi svetu pokazal visoko stopnjo razvoja naših dvostranskih odnosov in trdno odločenost naših oboroženih sil za okrepitev strateškega sodelovanja,« je generalpolkovnik Wei Fenghe, ki je postal obrambni minister pred slabim mesecem, povedal na srečanju z gostiteljem in ruskim kolegom Sergejem Šojgujem. Srečanje je bilo prav na dan, ko se je začela trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, in dan pred tem, ko so v Washingtonu uvedli nove sankcije proti Rusiji. Wei Fenghe, ki je poudaril, da je obisk uskladil neposredno s kitajskim predsednikom, je dodal, da je prišel izrazit »podporo ruskim organizatorjem moskovske mednarodne varnostne konference, na katero smo prišli, da bi Američanom pokazali tesne stike med oboroženimi silami Kitajske in Rusije, še posebno v sedanjih razmerah. Prišli smo, da vas podpremo.« Po njegovih besedah je kitajska država pripravljena, da na vseh pomembnih mednarodnih srečanjih pokaže, da ima z Rusijo skupna stališča do pomembnih mednarodnih problemov. Njegov gostitelj pa je dodal, da so odnosi med državama dosegli »povsem novo raven brez primere in postali kritični dejavnik pri vzdrževanju miru in mednarodne varnosti«.
Tako izrecne podpore Rusiji in odločnega nasprotovanja ZDA od Kitajcev, ki so bili doslej vedno zadržani, še ni bilo slišati, so poudarjali ruski komentatorji. »Za razliko od zahodnih politikov in vojakov njihovi kitajski kolegi nikoli ne izražajo osebnih stališč do pomembnih in načelnih vprašanj – nikoli ne govorijo ničesar, kar ne bi odražalo 'partijske linije', kakor se je nekoč temu pri nas reklo,« je zapisal komentator novičarskega spletišča Vzgljad. Profesor na ameriški mornariški akademiji Nikolas Gvosdev je konec prejšnjega meseca ugotovil, da je ameriška politika v zadnjih nekaj letih potisnila Moskvo in Peking v »tesnejši strateški objem«, kar je v nasprotju s štiri desetletja trajajočo strategijo Washingtona, da je treba Rusijo in Kitajsko tako zaposliti z njunimi odnosi z ZDA, da se jima ne bi uspelo posvetiti medsebojnim odnosom. »Je že res, da so Rusi zaskrbljeni zaradi kitajske grožnje na ruskem Daljnem vzhodu in da bi Kitajci radi, da Rusija ne bi imela tega, kar si je kot imperij pridobila v 19. stoletju, toda strateška razmišljanja tako v Moskvi kot v Pekingu so pokazala, da sta državi sposobni potisniti ob stran nacionalistična čustva in se zavedati koristi tesnejšega sodelovanja,« je Gvosdev zapisal v ameriškem tedniku National Interest.
Odnosi med Moskvo in Pekingom, ki so bili v času hladne vojne napeti, so se v zadnjih letih otoplili, državi pa sta začeli pripravljati tudi skupne vojaške vaje. »Za ti dve državi je nadobudno vojaško sodelovanje način, da pokažeta, kako nista osamljeni navkljub poskusom Zahoda, da bi ju osamili v številnih sporih,« so lani poleti, ko sta imeli državi prve mornariške vaje v Baltskem morju, ugotovili v ameriškem dnevniku New York Times. Nekdanji ruski glavni diplomat za stike z Natom Aleksander Gruško pa je pred dnevi izjavil, da je bila Moskva, ki ni prej nikoli sklepala resnih vojaških zavezništev s sosedami, prisiljena v to. »Po zaslugi Nata je prišlo tudi do vojaških povezovanj. To je bila njihova izbira, sami so prekoračili rdečo črto. Če nočejo dialoga, ga pač ne bo,« je Gruško povedal na okrogli mizi, ki jo je pripravilo rusko mnenjsko središče Valdajski klub. Po mnenju Dmitrija Trenina iz moskovskega centra Carnegie se Rusija in Kitajska še vedno bojita preveč tesnega zbliževanja, toda njuno nasprotovanje ameriškemu globalnemu vsiljevanju svoje politike ju je povezalo. »Velika Evrazija, ki jo gradita, ne bo vodena iz enega središča, toda njuna kontinentalna 'antanta' bo v bistvu usmerjena k omejevanju ameriške prevlade tako na obrobju celine kot po vsem svetu,« je analitik zapisal v knjigi Ali se je treba bati Rusije?
