Tiskane izdaje
Na oporišča Islamske države v Siriji so poletele tudi rakete z ruskih vojnih ladij v 1500 kilometrov oddaljenem Kaspijskem morju, je včeraj ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poročal obrambni minister Sergej Šojgu.
Z njegovega ministrstva so tudi sporočili, da se s kolegi iz Ankare pogovarjajo o preprečevanju podobnih incidentov, kakor je bil vdor ruskih vojnih letal v turški zračni prostor, in da bodo preučili ponudbo Pentagona o koordiniranju napadov z mednarodno koalicijo pod vodstvom ZDA.
Na Zahodu so Rusijo takoj po prvih napadih na začetku tega meseca obtožili, da njen glavni cilj v Siriji niso le pripadniki Islamske države, temveč vsi nasprotniki režima njegovega zaveznika Bašarja al Asada. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred dnevi dejal, da je Rusija pripravljena sodelovati s tako imenovano zmerno opozicijo, po njegovih besedah »fantomsko« organizacijo, če bi jim jo kdo znal pokazati. Tudi Putin je včeraj ponovil, da v Moskvi ne vedo, kdo je zares ta »Svobodna sirska vojska« in kdo jo vodi, a da so vseeno pripravljeni prisluhniti nedavnemu predlogu francoskega predsednika Françoisa Hollanda o vzpostavitvi koalicije med Asadovo vojsko in »vojaškim krilom tako imenovanega zdravega dela opozicije« proti skupnemu sovražniku: Islamski državi, Fronti al Nusra in drugim terorističnim organizacijam.
Vojna brez vojne
Uradna razloga za vojaško posredovanje v Siriji je že takoj po začetku podal šef Putinovega kabineta Sergej Ivanov: pomagati zavezniku in zaščita nacionalnih interesov. V nasprotju s predstavo, ki so jo o Rusiji ustvarili zahodni mediji, vsi tamkajšnji mediji niso tulili v isti rog. Nekateri nacionalistični komentatorji so celo obtožili Putina, da je uprizoril novo mednarodno predstavo, s katero je hotel prikriti, da je izdal interese sonarodnjakov v vzhodni Ukrajini. V poslovnem dnevniku Vedomosti so to opisali kot poskus Kremlja, da bi z »vojno brez vojne« odvrnil pozornost od gospodarskih problemov in krize v Ukrajini ter si s »kratko in zmagovito« operacijo povečal priljubljenost med prebivalstvom. Na opozicijski televiziji Slon so komentirali, da je glavni razlog za posredovanje obvarovati Asada pred »libijskim scenarijem«.
Slišati je bilo tudi razburjenje, da država, ki ni v rožnatem položaju, zapravlja denar za odpravljanje ogromnih mednarodnih napak, ki so jih zagrešili drugi. Finančni minister Anton Siluanov je odpravil tovrstne strahove z izjavo, da je za vojaško posredovanje v Siriji dovolj denarja v proračunu in da ne bo potrebnih dodatnih sredstev. Tudi v opozicijskem časniku Nova gazeta so zapisali, da trenutno stroški niso večji od priprave obsežnejše vojaške vaje, njihov vojaški analitik Pavel Felgengauer pa je izračunal, da je Rusijo, ki je v Siriji že imela opremo, orožje in osebje, doslej en dan vojaškega posredovanja stal le nekaj 100.000 dolarjev, kar je zanemarljivo v primerjavi s skoraj 10 milijoni dolarjev, kolikor porabi za dan vojaških operacij proti Islamski državi v Siriji in Iraku koalicija pod vodstvom ZDA. »Resni stroški se bodo začeli, ko bo treba nadomestiti izgube: porabljeno strelivo, vozila, poškodovana in morda uničena letala,« pravi Felgengauer.
Nove prošnje za posredovanje
Če bo ruska vojaška operacija proti Islamski državi v Siriji uspešna, ji utegnejo dvigniti ceno nove prošnje za posredovanje. V soboto je iraški premier Haider al Abadi izjavil, da ne bi imel nič proti, če bi Rusi udarili po teroristih tudi v njegovi državi. V prihodnjih dnevih utegne tudi Bagdad prositi za rusko vojaško pomoč, je včeraj dejal predsednik odbora za obrambo v iraškem parlamentu Hakim al Zamili.
Če bo Bagdad uradno zaprosil za posredovanje, bomo o tem razpravljali, je že pred tem povedala predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Ljudmila Matvijenko, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa se je izognil »hipotetičnemu odgovoru« na »preveč resno vprašanje« o morebitnem ruskem sodelovanju v boju proti Islamski državi tudi v drugih državah poleg Sirije. »Če je cilj zgolj ohranitev sirske suverenosti nad 20 odstotki državnega ozemlja, kolikor ga je še v rokah Asadove vojske, širitev ruskega letalskega posredovanja proti skrajnežem Islamske države v Iraku ne bo potrebna. Če pa je končni cilj popolno uničenje Islamske države, bo treba bombardirati tudi njihove utrdbe v Iraku,« je za rusko agencijo Tass povedal analitik Georgij Mirski. Po njegovih besedah zdaj pod pritiskom ruskih letalskih napadov in kopenske ofenzive sirske vojske skrajneži bežijo v sosednji Irak, kjer »jih bo treba pokončati«. »Zato ne izključujem možnosti, da bo Bagdad kmalu sledil korakom Damaska in prosil Moskvo, naj napade Islamsko državo znotraj Iraka,« je napovedal analitik.
Tudi direktor Bližnjevzhodnega inštituta Jevgenij Satanovski meni, da bo nova protiteroristična koalicija med Rusijo, Sirijo, Irakom in Iranom morala iti do konca ter bombardirati teroriste tudi v Iraku, če je njen cilj res uničenje Islamske države. »Ni naključje, da je koordinacijsko središče koalicije v Bagdadu,« je dejal Satanovski.
