Tiskane izdaje
V Moskvi so se sprva nadejali, da bo ameriški predsednik Donald Trump izpolnil predvolilne obljube in normaliziral odnose z Rusijo. Po zadnjem »škandalu« o Trumpovem domnevnem razkritju skrivnih podatkov ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu pa se čedalje bolj bojijo, da bo vsaka možnost za izboljšanje odnosov med državama »izpuhtela v tej vojni proti ameriškemu predsedniku«, kakor se je izrazil ruski analitik Fjodor Lukjanov.
Nobenega velikega premika ni bilo prejšnji mesec v Moskvi, ko je ameriški zunanji minister Rex Tillerson prvič obiskal kolega Lavrova in se pogovoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je kasneje povedal prvi mož ameriške diplomacije. Tudi na povratnem obisku Lavrova se ne bi zgodilo nič bistvenega, če ne bi kasneje v ameriške medije pricurljalo, da je Trump razkril gostu obveščevalne podatke, ki mu jih menda ne bi smel. Putin je označil napade na ameriškega kolega za »politično shizofrenijo«, ki utegne še poslabšati že tako katastrofalne odnose med državama.
Paranoja
»Zelo smo zmedeni in celo malce prestrašeni, ko opazujemo dogajanje v Washingtonu,« je za ameriški časnik Christian Science Monitor izjavil Fjodor Lukjanov, ki vodi ruski svet za tujo in obrambno politiko. »Vedno znova se pojavlja ime Rusije, nam pa se zdi, da nimamo nič s tem. Ta stopnja paranoje je onstran racionalnega. [...] to so poskusi nekaterih političnih sil, da bi uporabile rusko karto kot orožje za uničenje Trumpa.«
Po besedah mednarodnega analitika ruskega časnika Kommersant Sergeja Strokana je v Rusiji čedalje več ljudi prepričanih, da je boljše, če sploh ne govorijo z Američani, dokler se v Washingtonu ne umiri bitka za »Trumpovo glavo«. Komentator je presenečen, do kakšne ravni se je na drugi strani oceana spustila razprava o rusko-ameriških odnosih. »Ne glede na vse druge razlike med nami je bil skupni boj proti terorizmu nekaj, pri čemer bi morali sodelovati. Vsako informacijo, ki bi preprečila napad na ruske civiliste, bi morali hvaležno sprejeti, zdaj pa je malce depresivno opazovati, kako prav to uporabljajo proti Trumpu,« je potožil Lukjanov za Christian Science Monitor.
Takšna paranoja po mnenju analitikov otežuje mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu, ki bo ena izmed glavnih tem današnjega vrha Nata v Bruslju. Terorizem se širi, z njim pa ekstremizem, čeprav se proti njima borita tako severnoatlantsko zavezništvo, ki ima 3,5 milijona vojakov, za »obrambo« pa družno porabi več kot bilijon dolarjev, kot Rusija, je pred dnevi opozoril Ivan Timofejev z ruskega provladnega mnenjskega središča Valdajski klub. Naštel je šest razlogov, zakaj je tako. Prvi je, da članice Nata niso enotne, saj tiste na vzhodu Evrope, ki so najbolj protiruske, niso niti občutile grožnje terorizma, tiste na Zahodu, ki so pogosto tarča napadov skrajnežev, zlasti Francija in Nemčija, pa bi si želele več protiterorističnega sodelovanja z Rusijo.
»Teroristi izkoriščajo to razcepljenost med Rusijo in Zahodom in širijo svojo dejavnost na obeh območjih,« je zatrdil Timofejev. Drugi razlog za neuspešnost protiterorističnega sodelovanja med nasprotniki znova obujene hladne vojne je po njegovem, da imata Rusija in Zahod drugačne poglede na dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer se eni zavzemajo za »demokratizacijo« (s pomočjo arabske pomladi in zahodnih vojaških posegov), drugi pa opozarjajo, da je ta zgolj privedla bodisi do izbruha državljanskih vojn bodisi do tega, da so prišli na oblast skrajneži.
Ideološke razlike
»Demokratizacija v islamskem svetu je poseben proces. Tu ne delujejo običajni vzorci. Zdi se, da se v zahodnih prestolnicah tega zavedajo,« je zapisal ruski analitik. Tretji razlog za vzpon ekstremizma je njegova nadvse učinkovita propagandna kampanja. Medtem ko se med radikalci njihova »ideološka kohezija« povečuje, se po besedah Timofejeva »povečujejo ideološke razlike med Rusijo in Zahodom«. S tem je povezana tudi četrta prednost teroristov in skrajnežev, ki izkoriščajo nove medije in tehnologije za širjenje informacij in novačenje sodelavcev, pred njihovimi nasprotniki, ki ne le da nimajo skupne digitalne strategije, temveč je Rusija na Zahodu predstavljena celo kot največja kibernetska grožnja.
Peta težava zlasti Nata, a tudi vojaške strukture šestih nekdanjih sovjetskih republik, Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, je, da sta še vedno usmerjena v tradicionalno vojskovanje iz časov (prejšnje) hladne vojne, slabo pa sta pripravljena na spopad z novimi metodami ekstremističnih dejavnosti. Zadnji razlog za premoč teroristov nad nasprotniki vidi ruski analitik v njihovi sposobnosti uvajanja novih institucionalnih oblik povezav, »mreženja«, zato lahko radikalnemu islamu hkrati raste priljubljenost na različnih koncih sveta, od severne Afrike, preko celotne Azije, do Evrope, čemur okosteneli vojaško-politični bloki in mednarodne organizacije niso kos.
