Tiskane izdaje
Strasbourg − Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je po sedmih letih pravdanja odločilo, da je Rusija zagrešila vrsto »resnih napak« pri reševanju ene najhujših dram s talci, med katero je bilo septembra 2004 v severnoosetijskem mestu Beslan ubitih 332 ljudi, med njimi 186 otrok, več kot 700 pa je bilo ranjenih.
Sodišče je razsodilo, da je bila akcija reševanja talcev povsem neprimerno vodena, da ruske oblasti niso primerno zavarovale šole, da niso pravočasno zaznale teroristične nevarnosti, in da so specialne enote, potem ko so se odločile za posredovanje, v svoji akciji prekomerno uporabile silo. Zaradi vseh teh napak je bil spopad v prenatrpani telovadnici tako krvav, število žrtev med skoraj 1.200 zajetimi talci, večinoma šolarji, starši, svojci in učitelji, pa tako izjemno visoko. Sodišče je Rusiji naložilo, da mora preživelim in njihovim svojcem plačati tri milijone evrov odškodnin. Sodba še ni pravnomočna.
Kremlju se zdi današnja sodba ESČP nesprejemljiva. Njihov tiskovni predstavnik Dmintrij Peskov je dejal: »Tak izrek je za državo, ki je utrpela napad, popolnoma nesprejemljiv«. Na odločitev sodišča se bodo pritožili v roku treh mesec, pa so sporočili z ruskega pravosodnega ministrstva.
Ena najbolj krvavih dram
Ena največjih, če ne kar največja drama s talci v zgodovini terorizma, se je v Beslanu, mestecu s približno 35.000 prebivalci, začela 1. septembra 2004, ko so se na začetek novega šolskega leta, ki ga v Rusiji ne proslavljajo samo prvošolčki, v šoli tradicionalno zbrali vsi učenci, njihovi starši, ostali svojci in učitelji.
Na šolsko dvorišče je med proslavo vdrlo 32 zakrinkanih, do zob oboroženih in z eksplozivom opasanih teroristov, med katerimi je bilo tudi več žensk. Talce so strpali v šolsko telovadnico, kjer naj bi menda že med redno poletno obnovo šole (akcijo so očitno dolgo načrtovali), pod parket skrili eksplozivo. Od ruskih oblasti so nato zahtevali takojšen umik ruskih vojaških enot iz Čečenije, izpustitev somišljenikov v Ingušetiji in odstop ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Po dveh dneh neuspešnih pogajanj so ruske specialne enote 3. septembra vdrle v telovadnico. Sledil je povsem nekontroliran oborožen spopad, med katerim so odmevale tudi eksplozije, saj naj bi eksplozivo uporabljali tako teroristi kot ruske varnostne sile, ki so menda celo od zunaj s tanki obstreljevale šolsko poslopje.
Pokol je bil skrajno grozljiv in je šokiral ves svet. Med šolarji, učitelji in njihovimi starši je bilo več kot tristo mrtvih, od tega skoraj dve tretjini otrok, ranjenih, tudi huje, je bilo nad 700 ljudi, ubiti pa so bili tudi vsi teroristi, razen enega, in deset specialcev.
Deset let sprenevedanj
Kako je sploh lahko prišlo do takega vsesplošnega pokola, prelivanja krvi in popolne zmede, zaradi katere ni bilo jasno niti to, kdo je v šoli dejansko reševal in kdo pobijal talce, kljub številnim preiskavam, ki jih je takoj po tragediji obljubljal predsednik Putin in so jih nato izvajale ruske oblasti, še leta po katastrofi ni bilo jasno.
Svojci žrtev, ki se nikakor niso bili pripravljeni sprijazniti z inertnostjo ruskih oblastnikov in sprenevedanjem preiskovalnih organov, češ da so se v telovadnici iz obupa razstreljevali samo teroristi, in da varnostne sile niso storile cele vrste grobih malomarnosti in hudih napak, so se zato na desetletnico tragedije odločili vložiti tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Prva obravnava je bila oktobra 2014, sodba evropskega sodišča za človekove pravice, ki so jo podpisnice, med katerimi je tudi Rusija, dolžne spoštovati, čeprav sodišče tega ne more sankcionirati, pa še ni pravnomočna.
