Tiskane izdaje
New York – Ruska letala so danes nadaljevala napade v Siriji. Moskva je po začetnih trditvah, da cilja položaje Islamske države, razširila seznam tarč na »druge znane organizacije«, aktivisti iz Sirije pa poročajo, da bombe padajo na upornike, ki so najbolj nevarni režimu. Medtem poskušata diplomaciji preprečiti incidente med ameriškimi in ruskimi vojaškimi letali na sirskem nebu.
O bombardiranju so poročali iz severozahodne pokrajine Idlib, kjer skrajneži Islamske države večinoma ne delujejo. Poveljnik zmerne skupine, ki so jo urili predstavniki ameriške obveščevalne agencije Cia, je dejal, da ruska letala napadajo vse skupine, ki se borijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada.
Hkrati so iz regije prihajala obvestila, da naj bi na območje prihajale okrepitve iz Irana, šiitske milice iz Iraka ter nove enote proiranskega gibanja Hezbolah iz sosednjega Libanona. Ruski letalski napadi naj bi bili le priprava na ofenzivo režima proti upornikom.
Iraški premier Haider al Abadi je dejal, da so možni tudi ruski letalski napadi v Iraku, če bi jih Moskva predlagala. Po besedah Ilje Rogačeva, ki na ruskem zunanjem ministrstvu vodi oddelek za nove izzive in grožnje, bodo ob tovrstni prošnji Iraka ali resoluciji varnostnega sveta »ocenili politično in vojaško izvedljivost takšnih ukrepov«.
Njegov šef, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je zanikal načrtovanje razširitve napadov na Irak. Zato je Kremelj v začetku tedna presenetil z razkritjem, da izmenjujejo varnostne in obveščevalne podatke tudi z Iranom in Irakom.
Po drugi strani se kopičijo obtožbe, da Rusija z napadi na zmernejše upornike celo pomaga Islamski državi, kot je opozoril ruski strateški analitik Igor Sutjagin. Tudi skupine, kot sta Fronta al Nusra in Ahrar al Šam, ki sicer sodijo med skrajne islamske organizacije, hkrati nasprotujejo še bolj fanatični Islamski državi. Ruska diplomacija poskuša z obsežno medijsko ofenzivo zanikati obtožbe. »Vedno lahko najdete absurdne razlage dogajanja,« je v New Yorku dejal Lavrov.
Vsaj en ruski časnik je danes izšel z zemljevidom Sirije, na katerem so napadena območja označena s »pod vplivom Islamske države«. Hkrati Kremelj vse bolj prevzema besednjak vlade v Damasku, ki označuje za teroriste tako zmerne upornike kot skrajno Islamsko državo.
Nenatančne bombe
Ameriški odgovor je za zdaj precej negotov. Po besedah zunanjega ministra Johna Kerryja Washington ne nasprotuje ruskim napadom na Islamsko državo, toda hkrati je izrazil »globoko zaskrbljenost« zaradi ruske izbire tarč. Te so po besedah obrambnega ministra Asha Carterja »na območju, kjer verjetno ni enot Islamske države, tovrstno delovanje pa bo neizogibno le še podžgalo državljansko vojno v Siriji«.
Ruski zunanji minister se je na to odzval s pripombo, »o ruskih letalskih napadih ne poslušajte Pentagona«, in novinarje usmeril na spletno stran ruskega obrambnega ministrstva. To je danes sporočilo, da izvaja napade več kot 50 letal in helikopterjev (po ameriških virih imajo v Siriji štiri bombnike Su-34, dvanajst bombnikov Su-25, dvanajst bombnikov SU-24, štiri lovce Su-30 in okoli 20 helikopterjev). General Igor Konašenkov, tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva, je dejal, da so za zavarovanje pomorskega oporišča Tartus in letalskega oporišča blizu Latakije poslali taktični pehotni bataljon marincev, po poročanju ruskih medijev pa naj bi bilo v Siriji najmanj 1700 ruskih vojakov.
Lavrov je danes vztrajal, da so napadi »kirurško natančni« in niso zahtevali civilnih žrtev, čeprav aktivisti iz Sirije poročajo o najmanj 36 civilnih žrtvah, tudi otrocih. Ameriški generalpodpolkovnik Robert Otto je po posnetkih prvih napadov ocenil, da ruska letala najverjetneje uporabljajo navadne letalske bombe, ne pa satelitsko ali lasersko vodenih izstrelkov. Ob metanju s srednje višine so te bombe precej nenatančne, zato so žrtve med civilisti še toliko bolj verjetne. Že danes naj bi se začeli pogovori med ZDA in Rusijo o preprečevanju incidentov med letalstvoma obeh držav, ki izvajata bojne operacije v Siriji.
Kritike »Obamove strategije«
Predsednik Barack Obama se poldrugo leto po govoru na vojaški akademiji West Point, v katerem je razgrnil svojo strategijo o podpori lokalnih enot namesto obsežnega ameriškega vojaškega posredovanja, sooča s hudimi težavami. Čeprav so ZDA v boj proti terorizmu vložile okoli 90 milijard dolarjev, so našle le malo zanesljivih zaveznikov, ki namesto njih opravljajo umazano delo na bojiščih.
Zato je bila Bela hiša toliko bolj nepripravljena na nenadno rusko vojaško pobudo na Bližnjem vzhodu. Nenaden prihod letal in vojakov v Latakijo je le še poudaril previden ameriški pristop. Mnogi kritiki v ZDA Obami očitajo pretirano obotavljanje, ki daje vtis, da se vlada v Washingtonu opoteka od krize do krize. Desnica vztrajno krepi podobo predsednika kot pasivnega voditelja, ki je dovolil izbruh državljanske vojne v Siriji in ni ukrepal niti pred dvema letoma, ko je Asad prestopil ameriško »rdečo črto« in uporabil kemično orožje proti lastnim državljanom.
Razpoloženja ni popravil nenaden napad talibov, ki so zavzeli pomembno mesto Kunduz na severu Afganistana. To je nemudoma sprožilo razpravo o načrtovanem umiku in predloge, naj ZDA obdržijo znatne enote v državi tudi po letu 2016. »Ob pomanjkanju ameriškega vodenja bodo zapolnili vakuum slabi ljudje,« je dogajanje v Siriji komentiral republikanski senator John McCain, ki slovi po zagovarjanju odločnega ameriškega posredovanja po svetu. Za zdaj se zdi, da Bela hiša nima druge možnosti, kot da poskuša prek sodelovanja z Moskvo ustaviti spopade v Siriji.
