Ruske vojaške grožnje - resnica ali Porošenkova manipulacija?

Berlin – Kot navaja časopis Süddeutsche Zeitung, ruski predsednik Vladimir Putin po Kijevu z vojsko grozi tudi drugim vzhodnoevropskim prestolnicam. O izjavi, ki je v nemški javnosti završala kot požar, naj bi predsedniku evropske komisije poročal ukrajinski predsednik Porošenko

»Če bi hotel, bi lahko bila ruska vojska v dveh dneh ne le v Kijevu, ampak tudi v Rigi, Vilni, Talinu, Varšavi ali Bukarešti,« je dejal ruski predsednik po poročilu münchenskega dnevnika, ki se sklicuje na bruseljske vire. V Moskvi že govorijo o provokaciji in tudi v Nemčiji nekateri dvomijo v motive ukrajinskega predsednika, ki bi si morda želel večje zaskrbljenosti v članicah Evropske unije in vojaške zveze Nato. Domnevna Putinova izjava pa vseeno soglaša s tistim, kar je ruski predsednik po telefonu že sam povedal predsedniku evropske komisije Joséju Manuelu Barrosu. Ko je ta o pogovoru poročal vrhu EU, so se v Kremlju pritožili zaradi razkrivanja vsebine zasebnega pogovora.

Če drži, se zadnja Putinova izjava pridružuje vrsti drugih, ki skrbijo evropske in svetovne voditelje. Med njimi je zahteva visokega predstavnika obrambnega ministrstva generala Jurija Jakubova po spremembah ruske vojaške doktrine, ki bi dovoljevale prvi jedrski udarec proti sovražnikom, med katere Jakubov na sam vrh uvršča ZDA in druge članice Nata. Ruski mediji poudarjajo, da generalove zahteve niso tudi uradno stališče Kremlja, zahodni vojaški strokovnjaki pa se že sprašujejo, ali ruska vojaška letala s številnimi nedavnimi preleti v bližini ameriškega, kanadskega, britanskega ali baltskega zračnega prostora ne preizkušajo reakcijskega časa zahodnih vojaških sil.

Ruski predsednik naj bi ukrajinskega tudi posvaril, naj se ne zanaša preveč na Evropsko unijo, saj lahko sam s pomočjo svojih meddržavnih stikov v evropskem svetu doseže razveljavitev proti Rusiji uperjenih odločitev. Nemški opazovalci zato domnevajo, da je Putinu preprečitev tesnih stikov med EU in Ukrajino pomembnejša od usode Luganska ali Donecka in ker v neugodnem položaju tudi Kijev poskuša pomiriti ozračje s posebnim statusom za območja, ki njih nadzorujejo proruski uporniki, zagovorniki pogajanj z Moskvo priporočajo še bolj intenzivno pomirjevanje ruskega predsednika. »Rusija bo potrebna za obvladovanje globalnih varnostnih problemov,« časopis Handelsblatt navaja Wolfanga Richterja iz berlinske ustanove Stiftung Politik und Wissenschaft. »Tudi Rusija je zainteresirana za boj proti islamskemu terorizmu, gre pa tudi za reševanje kriz na Bližnjem vzhodu in Afganistanu, varstvo pomorskih poti in neširjenje orožja za množično uničevanje.«

Nekateri nemški strokovnjaki zato za Ukrajino predlagajo rešitev v slogu Avstrije ali Švedske med hladno vojno: odreče naj se članstvu v Natu, v zameno pa bi morala dobiti obljubo ozemeljske celovitosti. V oddaji televizijske postaje Phoenix se je v četrtek za večje razumevanje Rusije in proti sankcijam zavzel tudi nekdanji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, mnogi pa tudi v Nemčiji nočejo pozabiti katastrofalnih dogodkov iz minulega obdobja.

Dva meseca po sestrelitvi malezijskega potniškega letala MH17 nad vzhodno Ukrajino nemški zasebni preiskovalec Josef Resch ponuja trideset milijonov dolarjev za namige o tem, kdo v resnici stoji v ozadju letalske katastrofe, ki je zahtevala 298 žrtev. Ni znano, kdo stoji za ponudbo, zasebni preiskovalec iz podjetja za preiskovanje gospodarskega kriminala Wifka pa želi tudi ugotoviti, kdo je podstavljal polena preiskavi o nesreči. Resch nagrade za namige o svojih preiskavah ne ponuja prvič, že leta 2012 je za podatke o pobeglem borznem špekulantu velikega sloga Florianu Hommu ponujal poldrugi milijon evrov. »Vsakogar je mogoči kupiti, gre le za vprašanje vsote,« revija Capital navaja zasebnega preiskovalca, ki ne izključuje politične ali gospodarske motive v ozadju iskanja. Ne izključuje niti možnosti, da je sam »uporabni norček, ki naj se Putinu polula na nogo« – niti, da tudi njemu neznani delodajalci sedijo v Kremlju. Zagotavlja pa, da so resni. Denar naj bi že bil varno spravljen v švicarski banki, pričam, ki bi pomagale k razkritju ozadja sestrelitve malezijskega letala, pa ponujajo tudi novo identiteto.

Razvijanje nevarnih kriz v ruski soseščini bo morda odvisno tudi od tega, kdo bo lahko v prihodnosti ohranil več gospodarske moči. Evrsko območje spet pretresajo alarmi zaradi šibke gospodarske rasti in majavih bank, v Rusiji pa morajo zaradi hitrega padca vrednosti rublja prebivalstvo že svariti pred paniko. Finančno ministrstvo potrjuje še pospešen beg kapitala iz države, potem ko so pri Mednarodnem denarnem skladu že prej računali, da bo Rusijo letos zapustilo najmanj 150 milijard dolarjev. Država ima sicer visoke rezerve, denar za pomoč podjetjem, ki jih prizadevajo zahodne sankcije, pa bodo po poročilu finančnega ministrstva vseeno odvzeli pokojninskim skladom.