Tiskane izdaje
Moskva − Po poročanju ruskih medijev je zgornji dom ruskega parlamenta soglasno potrdil prošnjo Kremlja po posredovanju ruskih zračnih sil v Siriji. »Vojaški cilj operacije je izključno zračna podpora sirskim oboroženim silam v boju z Islamsko državo,« je po poročanju ruske agencije Tass povedal vodja Putinovega kabineta Sergej Ivanov. Dodal je še, da so se za posredovanje odločili na prošnjo sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Ivanov je pojasnil, da je vojaška operacija ruskih zračnih sil časovno omejena. Ruske partnerje pa da bodo o odločitvi obvestili še danes. »Podrobne informacije bomo verjetno delili tudi z obrambnimi ministrstvi,« je še povedal.
Pri tem je zatrdil, da je uporaba kopenskih sil za zdaj izključena. »Ne govorimo o doseganju kakšnih zunanjepolitičnih ciljev ali zadovoljevanja kakšnih ambicij, kar nas obtožujejo naši zahodni partnerji,« je še poudaril in dejal, da je posredovanje v Siriji predvsem v nacionalnem interesu Rusije.
Rusko zunanje ministrstvo je prejšnji teden za nemško tiskovno agencijo DPA, ki jo povzema STA, pojasnilo, da se v Siriji na strani IS bori približno 2400 ruskih državljanov, ki bi lahko predstavljali veliko varnostno tveganje ob morebitni vrnitvi.
Ruska letala že nad Sirijo
»Edini pravilen način učinkovitega boja proti mednarodnemu terorizmu, tako v Siriji kot na sosednjih ozemljih (...) je preventivno ukrepanje, torej da se borimo in uničimo teroriste na ozemlju, ki so ga že zasegli, ne da jih čakamo, da pridejo do nas,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal na seji vlade, ki jo je prenašala televizija.
Bližnjevzhodni mediji so sicer kmalu po odobritvi parlamenta poročali, da so ruska letala že izvedla prve napade na ozemlju Sirije, to je pozneje za Reuters potrdil tudi neimenovani ameriški vir. Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva letala napadajo zgolj položaje, vozila in skladišča, za katera so prepričani, da pripadajo teroristom IS.
Sirski varnostni vir je sporočil, da so ruska letala napadla položaje teroristov v provincah Hama, Homs in Latakija. Francoska tiskovna agencija AFP je ob tem poročala, da nobeno od napadenih območij ni v rokah IS. Nekatera od njih naj bi bila pod nadzorom skrajne Fronte al Nusra, ki je povezana s teroristično mrežo Al Kaida, druga pa zmernejših sirskih upornikov.
Iz opozicijskih Sirske nacionalne koalicije in Lokalnih usklajevalnih odborov so sporočili, da je bilo v obstreljevanju ruskih letal ubitih 36 civilistov, med njimi pet otrok. Tarča napadov so bila po njihovem zgolj območja, ki so jih pred tem »osvobodili« sirski uporniki in niso v rokah ne Al Kaide in ne IS. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je te navedbe zanikala.
Putin za široko koalicijo proti ISRuski spletni portal RT poroča, da je ruski predsednik Vladimir Putin za dovoljenje prosil po tem, ko je Moskva v Iraku vzpostavila vojaški komunikacijski center z Damaskom, Bagdadom in Teheranom, in le nekaj dni za tem, ko je predsednik Putin na generalni skupščini Združenih narodov pozval k široki mednarodni protiteroristični koaliciji proti Islamski državi, katere del bi bil tudi režim Bašarja al Asada.
Prav zadnji pa ostaja jabolko spora med Zahodom in Rusijo. Ameriški predsednik Barack Obama je namreč dejal, da so ZDA sicer pripravljene sodelovati z vsemi državami, tudi z Rusijo in Iranom, za rešitev konflikta v Siriji, a da je Asad tiran, ki »pobija nedolžne otroke«. V posredni kritiki stališča Moskve je obsodil logiko podpiranja tiranov, kot je Asad, z izgovorom, da bi bila alternativa še slabša.
Obama in Putin sta se nato srečala tudi na štiri oči in ruski predsednik je po srečanju zatrdil, da hoče Rusija pomagati sirski armadi v boju proti terorizmu. Že takrat je nakazal možnost ruskih letalskih napadov na IS, izključil pa uporabo kopenskih sil. Zagotovil je tudi, da bo »vsaka ruska akcija v skladu z mednarodnim pravom«.
Posredovanje v tujini nazadnje odobrili marca lani
Pripadniki skrajne sunitske Islamske države so kljub zračnim napadom koalicijskih sil, ki za zdaj potekajo pod okriljem ZDA, v zadnjem letu še razširili meje svojega kalifata na območju Sirije in sosednjega Iraka.
Ruska ustava dovoljuje napotitev ruskih vojaških sil na bojne misije v tujino le ob privoljenju parlamenta. Nazadnje je parlament dovolil posredovanje pred priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim Rusiji.
