Tiskane izdaje
Turčija v Rusijo ne bo več smela izvažati kmetijskih izdelkov, spisek ukrepov, ki jih je Moskva uvedla zato, ker je prejšnji teden turški lovec nad Sirijo sestrelil ruski bombnik, pa se lahko še razširi, je danes izjavil predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev.
O tem, da bo Ankaro doletela kazen, so v Moskvi napovedovali vse od prejšnjega torka, ko je rusko vojaško letalo Su-24 zadela raketa iz turškega F-16 ameriške proizvodnje. Turške oblasti še vedno trdijo, da je ruski bombnik vdrl v njihov zračni prostor in da so ga pred sestrelitvijo večkrat opozorili, v Rusiji pa temu odločno oporekajo. Med državama se je vnela prava besedna vojna, ki so jo Turki sicer v zadnjih dnevih ublažili, toda za sestrelitev se niso niti opravičili niti ponudili odškodnino, je konec prejšnjega tedna po srečanju s svojim francoskim kolegom Francoisom Hollandom opozoril ruski predsednik Vladimir Putin. Njegov turški kolega Recep Erdoğan je izjavil, da bi se morala za incident opravičiti Rusija, a da bi se vseeno hotel srečati s Putinom ob robu pariškega klimatskega vrha, da pomirita duhove. A ker ni izpolnil pričakovanj Putina, se ta v pariški prestolnici z njim ni hotel sestati, zahodni mediji pa so poročali, da je danes ruski predsednik v izogib naključnemu srečanju s svojim turškim kolegom nalašč zamudil skupinsko fotografiranje svetovnih voditeljev.
Prvi odziv Moskve po sestrelitvi je bil vojaški. V svojem letalskem oporišču v sirski Latakiji so namestili enega najsodobnejših protiletalskih sistemov na svetu, od danes pa so njihova vojaška letala oborožena tudi z raketami zrak-zrak. Nebo nad sirskimi bojišči nadzirajo tudi radarji in rakete z ruske križarke Moskva, ki je nameščena ob sirski obali, toda to so začele slediti turške podmornice, so danes poročali ruski mediji. Gospodarske sankcije so sprva le napovedovali, zato so nekateri analitiki špekulirali, da v Moskvi še vedno čakajo na turško opravičilo. Tudi za njihove sankcije namreč velja to, kar so sami prej govorili o kaznih, ki jim jih je naložil Zahod: učinkujejo obojestransko. Čeprav je Medvedjev danes dejal, da je Rusija pragmatična in bodo ruski ukrepi proti Turčiji povzročili minimalno škodo domačemu gospodarstvu, bo ta vsekakor nastala.
Eden od prvih ruskih protiukrepov je prizadel turški turizem, saj so ruske agencije prenehale prodajati počitnice v Turčiji, kjer so bili Rusi doslej takoj po Nemcih najštevilčnejši tuji turisti. Ker zdaj tudi v Nemčiji pričakujejo, da bodo v naslednjem letu zaradi strahu pred terorističnimi napadi ljudje manj potovali, kar se bo najbolj odrazilo v vzhodnem Sredozemlju, kakor je pred dnevi napovedal direktor nemške agencije Rewe Group Sören Hartmann, se turškemu turizmu obetajo težki časi. »Rusija je bila za nas eden najpomembnejših trgov,« je povedal predsednik zveze turških hotelirjev Osman Ayik, »stiki med ljudmi iz obeh držav so tesni, zato se nadejam, da bodo rešili sedanjo krizo.« Njegov kolega Yusuf Hacisüleyman, ki vodi zvezo hotelirjev Mediterana, pa pravi, da bodo ne glede na politične napetosti »še vedno tako gostoljubni do ruskih gostov, kakor smo bili doslej«.
Trenutno je po uradnih podatkih v Turčiji le kakih 900 ruskih turistov. Nekateri Rusi, ki niso poslušali patriotskih nasvetov oblasti, zdaj v Turčijo potujejo prek Belorusije, a z novim letom bo tudi to težje, saj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov že prejšnji teden napovedal odpravo brezviznega režima med državama. Zaradi teh zaostritev škode ne bo trpel le turški turizem. Čeprav je Medvedjev poudaril, da sankcije niso uperjene proti turškemu prebivastvu, z novim letom ruska podjetja ne bodo smela več zaposlovati novih delavcev s turškim državljanstvom, kakor je že v soboto razglasil Putin.
Kaj vse bo Moskva prepovedala, je danes ruskemu časniku Izvestja še pred uradno objavo razkril neimenovani vladni vir. Čeprav so prejšnje dni grozili, da utegnejo sankcije prizadeti tudi energetsko sodelovanje s Turčijo, ki 60 odstotkov zemeljskega plina uvaža iz Rusije, ali celo ogroziti izgradnjo prve turške jedrske elektrarne, ki jo na jugu države postavlja ruski državni koncern Rosatom, so se v Moskvi trenutno odzvali le s sankci jami, ki so podobne njihovim povračilnim ukrepom proti Evropski uniji. Udarili so le po trgovinskem sodelovanju med državama, v industrijsko proizvodnjo pa še niso posegli, kakor je povedal prvi namestnik predsednika ruske vlade Igor Šuvalov. A tudi prepoved uvoza mesa, mlečnih izdelkov, sadja, zelenjave in morskih »sadežev« bo povzročila nemalo škode turškemu gospodarstvu.
Turčiji je spor med Zahodom in Rusijo, ki je vzniknil zaradi ukrajinske krize, koristil. Po tem, ko je avgusta prejšnjega leta Moskva kot odgovor na zahodne sankcije prepovedala uvoz hrane iz Evropske unije, se je samo izvoz turškega sadja v Rusijo povečal skoraj za tretjino. Po uradnih podatkih ruske zvezne carinske službe je v prvih devetih mesecih letošnjega leta Rusija v Turčijo izvozila za 15 milijard dolarjev blaga, uvozila za pa tri milijarde dolarjev, od tega za kakih 750 milijonov dolarjev zgolj sadja in zelenjave. Večina limon in ostalih agrumov je na ruski trg doslej prihajala iz Turčije, prevladovali so tudi turški paradižniki, ki so jih Rusi samo letos pojedli okoli 300.000 ton, za njih pa so uvozniki odšteli 281 milijonov dolarjev. V vladi trdijo, da jim ne bo težko najti zamenjave za prepovedane turške izdelke. Del bodo nadomestili z lastno proizvodnjo, ki se je v zadnjem času s pomočjo zahodnih sankcij povečala, ostalo bodo uvozili iz Vietnama, Urugvaja in Združenih arabskih emiratov, kot nov dobavitelj pa se ponuja tudi Egipt, ki so ga zaradi terorističnega napada na rusko letalo nad Sinajem že zapustili ruski turisti.
