S »koalicijo zaskrbljenih« nad Islamsko državo

Nekoč je veljalo, da je terorizem mogoče premagati le z odpravljanjem vzrokov, ki ga porajajo, ne z vojaško silo. Ob trinajsti obletnici napada na newyorška dvojčka in enajst let po začetku iraške vojne, ki se je izrodila v strašljivo Islamsko državo, se ta resnica potrjuje.

Namesto da bi po več kot desetletju ameriških vojn proti islamskemu terorizmu, v katerih je intenzivno sodeloval tudi ves preostali zahodni demokratični svet, govorili o zmagi, imamo na Bližnjem vzhodu opraviti z nastajanjem skrajne Islamske države (IS), ki s svojimi grozodejstvi in spreminjanjem meja daleč presega grožnje nekdanje Al Kaide. Če dodamo še vse bolj destabilizirani islamski in jedrski Pakistan, kjer razmere prav tako uhajajo nadzoru, in sosednji Afganistan, v katerem utegnejo po odhodu mednarodnih sil konec leta znova zavladati talibski skrajneži, smo priče svojevrstnemu paradoksu. Zahod je z vojnami proti nekoč minornemu islamskemu terorizmu Al Kaide, za katerimi so se ves čas skrivali drugi cilji, tako razpihnil problem, da imamo danes opraviti z nastajanjem izjemno nevarnih, resnično vse bolj versko skrajnih, džihadističnih islamskih držav, med katerimi je ena (če raznese še Pakistan) celo jedrska.

Ameriški predsednik Barack Obama, ki je v skladu z nagrado za mir svoje predsedovanje verjetno nameraval končati kot tisti predsednik, ki je ustavil dve vojni (iraško in afganistansko), se je tako na trinajsto obletnico 11. septembra znašel v položaju, ko mora začeti novo vojno. Nujno je namreč ustaviti nastajanje Islamske države (IS), zaradi katere se na širšem Bližnjem vzhodu že podirajo stoletje veljavne meje in z njimi tudi vsa veljavna razmerja moči, regija pa drvi v krvave verske konflikte. Kritike na Barackov račun, da je kot predsednik »zamočil« že v Siriji, kjer je Asadu kljub prvotnim grožnjam dovolil prestopiti »rdečo črto«, so vse hujše, zaradi grozovitega obglavljenja dveh ameriških novinarjev pa je znova vznemirjena tudi ameriška javnost.

Zunanji minister John Kerry je zato že med vrhom Nata v Walesu napovedal koalicijo desetih držav, s katero se ZDA nameravajo lotiti Islamske države skupaj z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Dansko, Poljsko, Kanado, Avstralijo in Turčijo. Predsednik Obama pa bo na predvečer obletnice 11. septembra v govoru naciji (ob treh zjutraj po srednjeevropskem času) predstavil tudi svojo novo strategijo, kako to storiti. Že pred tem je ameriške kongresnike seznanil, da namerava v skladu z novo strategijo letalske napade na Islamsko državo iz Iraka razširiti tudi nad ozemlje Sirije, v boj proti nastajajočemu kalifatu pa vključiti tudi regionalne sile. Njihovo podporo novi strategiji ZDA in načrtom tako imenovane »koalicije desetih« v boju proti vsej regiji nevarnim islamskim skrajnežem naj bi pridobil zunanji minister Kerry, ki je že odpotoval v Jordanijo in Saudsko Arabijo.

Ugibanj o tem, kaj bi lahko pomenila razširitev letalskih napadov tudi nad islamske skrajneže v Siriji, je medtem veliko. Po eni strani se lahko predsednik Obama, ki je že večkrat zatrdil, da Združene države nikakor ne nameravajo poslati svojih kopenskih sili ne v Irak ne v Sirijo, zaradi teh letalskih napadov hitro znajde v položaju, ko bo nehote pomagal utrditi tudi položaj sirskemu diktatorju Al Asadu. Toda po drugi strani je jasno, pravijo analitiki, da brez take razširitve napadov ne more urediti razmer v Iraku, kjer je po letu 2003 v vojni padlo več kot 4400 ameriških vojakov, in da Bližnjega vzhoda ni mogoče kar tako prepustiti skrajnežem. Nova iraška vlada jim nikakor ni dorasla, oboroževanje Kurdov v boju proti islamskim skrajnežem, za katerega so se odločile tudi nekatere evropske države, pa se hitro lahko izkaže za zelo dvorezno potezo.

Za povrh mora Obama tudi doma vzeti nekaj vetra iz jader tistim republikanskim kritikom, ki so mu do zdaj očitali preveč »cagavo« ravnanje do islamskih skrajnežev in Islamske države, in ustreči vse glasnejšemu ameriškemu javnemu mnenju. To sicer še vedno nasprotuje novemu pošiljanju ameriških vojakov na bližnjevzhodno bojišče, vseeno pa zaradi grozovitih obglavljenj ameriških novinarjev glasno zahteva odločno vojaško ukrepanje proti islamskim skrajnežem. V eni izmed anket CNN se je kar tri četrtine vprašanih izreklo za nadaljevanje ameriških letalskih napadov na položaje ekstremistov.

Da razmere, v katerih se ZDA ob podpori »koalicije desetih« odpravljajo v vojno proti Islamski državi – in to zgolj z napadi iz zraka in močno tveganim oboroževanjem izbranih lokalnih akterjev – nikakor niso nenevarne, opozarjajo tudi že nekateri ameriški analitiki. Celo sam Obamov zunanjepolitični svetovalec Zbignjev Brzezinski je pred kratkim v enem izmed intervjujev opozoril na izjemno previdnost in zadržanost v boju proti terorističnim skupinam, ki se hitro lahko sprevrže v povsem neobvladljivo zmedo. Obama se namreč lahko znajde v slepi ulici, iz katere se brez prave vojne in ponovne uporabe ameriških kopenskih sil ne bo več mogoče izvleči. Ravnati bo moral izjemno previdno, opozarja Brzezinski, vendar »je treba ukrepati«. Američani so se po njegovem prepričanju znašli v položaju, ko to morajo storiti. Zato naj bi bilo še toliko bolj pomembno, da kolikor je mogoče jasno definirajo svojo vlogo v okviru širše koalicije.