Tiskane izdaje
Za severnokorejskega namestnika premiera Kim Jong Džina je bilo usodno dolgočasje. Na zasedanju vrhovne skupščine konec junija je 63-letni funkcionar zadremal ravno v trenutku, ko je nagovoril poslance Kim Džong Un. Posnele so ga kamere državne televizije.
Ker si je drznil pokazati nespoštovanje do vodje, ko je ta razlagal novo politično usmeritev, je bil sredi julija kot »protipartijski in protirevolucionarni element« usmrčen z granato iz protiletalskega topa.
Lahko bi zapisali, da to zveni zelo severnokorejsko. Vendar še vedno ostaja vprašanje, ali se je to res zgodilo. Novico o usmrtitvi enega od premierovih namestnikov, ki je bil zadolžen za izobraževanje, je v sredo objavilo južnokorejsko ministrstvo za združitev. Sklicevalo se je na nekaj virov, ki so iz razumljivih razlogov neimenovani.
Živi in zdravi
Južnokorejske tajne službe nedvomno izrabljajo raznorazne kanale in sredstva, da bi zbrale čim več informacij o dogajanju na drugi strani bodeče žice, ki vzdolž 38. vzporednika ločuje Korejski polotok. Prav tako je jasno, da tudi Kim Džong Un računa na to ter se je že nekajkrat poigral z informacijami iz »zanesljivih virov«. Južnokorejskim vohunom je dopustil, da so oznanili svetu, kako so bili s topovskimi granatami usmrčeni bližnji sodelavci severnokorejskega vodje, ki so se nato nekaj mesecev pozneje pojavili živi in zdravi.
Tako se je, na primer, zgodilo z Ri Jong Gilom, nekdanjim načelnikom glavnega štaba severnokorejske vojske. Tajne službe v Seulu so v začetku leta zatrdile, da je bil usmrčen, po vsej verjetnosti zaradi korupcije. General Ri se je nato maja pojavil med člani močne partijske vojaške komisije in njegova slika je bila objavljena v najpomembnejšem partijskem glasilu.
Kot najtrdnejši dokaz brutalnosti Kim Džong Una so navedli domnevno usmrtitev strica in političnega mentorja Džang Song Thaeka. Nekdanji podpredsednik nacionalne obrambne komisije je bil poročen s Kim Kjong Hui, edino hčerjo velikega očeta nacije Kim Il Sunga, se pravi, edino sestro pokojnega voditelja Kim Džong Ila. Ko je mladi vodja brez predhodnih priprav na državne posle leta 2011 prišel na oblast, je bil prav on njegova desna roka v zapletenem procesu ustoličenja na čelu komunistične dinastije.
Vendar je bil konec leta 2013 razglašen za »protirevolucionarni element«. Na državni televiziji so povedali, da je bil usmrčen tako, da so »njegovo telo vrgli lačnim psom«. Pozneje se je pokazalo, da je to vendarle bil alegorični izraz severnokorejskega novinarstva. Džang je bil usmrčen s protiletalskim topom. Ko se je letos fotografija Džang Song Thaeka, stoječega poleg Kim Džong Una, za celih devet sekund pojavila v dokumentarcu o najpomembnejših zgodovinskih osebnostih, se je postavilo vprašanje, ali je sploh mrtev. Se pravi, ali je bil avtor dokumentarca zaradi nedopustne napake »oživljanja« izdajalca vržen lačnim psom.
Brutalnost režima
Zelo malo je dvomov o brutalnosti severnokorejskega režima. V državi, v kateri je napačno izgovorjena beseda o ljubljenem vodji dovolj za oznako »protirevolucionarja«, v kateri življenje z lahkoto izgubi vrednost in ki ima taborišča za prevzgojo z nekaj sto tisoč zaporniki, je težko povleči črto, nad katero je kdorkoli varen. V deželi, v kateri se vladarju klanjajo celo cvetlice, so zakoni podrejeni volji človeka, za katerega znanstveniki izdelujejo atomske bombe, športniki pa osvajajo zlate medalje.
Če celo na Kitajskem, kjer so v zadnjih štirih desetletjih naredili velik korak na področju legalizma, o smrtnih kaznih za visoke funkcionarje odloča partijski vrh pred sodiščem, ni dvoma, da v Severni Koreji, ki se niti ne trudi razpravljati o pravni državi, odloča o usmrtitvah političnih grešnikov vodja osebno.
Južnokorejska tiskovna agencija Jonhap je v začetku avgusta navedla neimenovan vir, ki je zatrdil, da je bilo od začetka letošnjega leta javno usmrčenih okoli 60 oseb, kar je dvakrat več od letnega povprečja, ki so ga spremljali od prihoda Kim Džong Una na oblast. Navedeni vir je pojasnil, da je to znak voditeljeve negotovosti v sedlu, zato še vedno iz najvišjih partijskih in vojaških vrst odstranjuje vse, ki bi mu lahko predstavljali izziv.
Iz Seula so sporočili, da je bil julija s premierovim namestnikom usmrčen tudi visoki funkcionar z ministrstva za kmetijstvo Hvang Min. Njegov greh so bili politični predlogi, ki so postavili pod vprašaj vodstvo Kim Džong Una. Absurdno je, da so usmrtitve na začetku gospodarskih reform čedalje pogostejše. Obračanje k tržnemu gospodarstvu in zunanjemu svetu vedno nosi s sabo največje izzive za tistega, ki stoji za spremembami. Tako nastane čudna logika: svobodo brani z nesvobodo, obljube boljšega življenja pa uresničuje z brutalnostjo. Vse to smo že videli v severnokorejski soseščini.
