Tiskane izdaje
Ameriška vojaška ladja se je v sredo na vsega 12 navtičnih milj približala enemu od otokov v Južnokitajskem morju, ki jih je Kitajska umetno nadgradila in spremenila v svoje oporišče. Po ocenah ameriških komentatorjev je to prvi izziv kitajski širitvi dominacije nad tem delom sveta, odkar se je v Belo hišo vselil Donald Trump.
Rušilec Dewey se je približal čeri Mischief v arhipelagu Spratly (oziroma Nansha po kitajsko) in nato plul med verigo otočkov in čeri, glede lastništva nad katerimi se je Kitajska sprla s svojimi sosedami. ZDA so s tem demonstrirale, da so pripravljene na vse možne načine braniti svobodo plovbe po morju, skozi katero vsako leto pluje za okoli 5000 milijard dolarjev raznega blaga.
Južnokitajsko morje ima tudi sicer velik strateški pomen glede na to, da so z njim povezani vitalni interesi Japonske, Južne Koreje, Tajvana in, seveda, Kitajske, ki približno 90 odstotkov njegovih prostranstev obravnava kot svoje teritorialne vode. Zato je predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva Ren Guoqiang v četrtek resno opozoril ZDA zaradi patruljiranja v spornih vodah. Takšna poteza, je dejal Ren, »ni v interesu miru in stabilnosti« v regiji.
Po mnenju vojaških analitikov je vprašanje predvsem, kaj je ameriški rušilec Dewey počel v bližini sporne čeri. Foto: AFP
Poveljnik ameriških enot v južnopacifiški regiji admiral Harry Harris je prejšnji mesec napovedal, da bo vojaška mornarica »kmalu izvedla operacije svobodne plovbe« v Južnokitajskem morju, ni pa pojasnil, za kakšne aktivnosti bi lahko šlo. Pentagon je potrdil »nadaljevanje rednih operacij svobodne navigacije«, morda celo na dnevni bazi. Predstavnik obrambnega ministrstva Jeff Davis je v sporočilu za javnost pojasnil, da bo ameriška mornarica pri tem spoštovala določila mednarodnega prava.
Toda težava je v interpretaciji mednarodnega prava, ki se v nekaterih primerih pomembno razlikuje glede na to, ali se nanjo gleda z ameriškega ali kitajskega zornega kota.
Čer Mischief je bila tako, preden so jo Kitajci nadgradili, v času plime pod vodno gladino, in ker blizu nje ni nobenega večjega otoka, ni imela pravice do teritorialnih voda okoli sebe. Zdaj je vprašanje, ali se je z njeno nadgradnjo spremenil tudi njen status, plovba ameriškega rušilca pa je očitni izziv za pravno tolmačenje vprašanja, kaj lahko kdo počne v preurejenem Južnokitajskem morju.
Vojni analitiki pravijo, da je ključno, ali je rušilec Dewey s svojim radarjem proučeval umetni otok in ali je nadenj poslal ameriški helikopter, kar bi bilo kršenje mednarodnega prava. Če ni izvajal takšnih aktivnosti, bi lahko njegovo plovbo razumeli kot »nenevarni prehod«, kar bi lahko Kitajska interpretirala kot še en dokaz, da gre za njeno ozemlje.
Pred »nadgradnjo« je bila čer Mischief med plimo pod vodno gladino, zdaj nič več. Se je zaradi tega spremenil tudi njen status? Foto: Ritchie B. Tongo/Reuters
Hkrati se, seveda, znova postavlja vprašanje, zakaj prav zdaj. Povsem gotovo je to povezano z razmerami na Korejskem polotoku, kjer še vedno ni jasno, koliko Kitajska sodeluje z ZDA pri gašenju raketnih in jedrskih ambicij Pjongjanga.
Toda bolj verjetno je to ameriška reakcija na splošni občutek, da je Kitajska postala neustavljiva sila v Južnokitajskem morju. Celo filipinski predsednik Rodrigo Duterte je spravljivo privolil v reševanje ozemeljskega spora s Pekingom skozi dialog, in čeprav je sam trdil, da mu je kitajski predsednik Xi Jinping zagrozil z vojno, če bo še naprej izzival kitajske interese v arhipelagu Spratly, je očitno pripravljen redefinirati zavezništvo Manile z Washingtonom in pristopiti k odnosom s Kitajsko kljub velikim kompromisom.
»Mi smo prijatelji,« je po Dutertejevih besedah med srečanjem dejal Xi. »Nočemo se prepirati z vami in želimo obdržati sedanje prisrčne odnose. Toda če boste vztrajali pri tem problemu, bomo šli v vojno!« To je pravzaprav univerzalno načelo, s katerim Kitajska pristopa k vsem akterjem v Južnokitajskem morju.
