Tiskane izdaje
Riad – Saudski kralj Salman je za prestolonaslednika imenoval svojega sina, 31-letnega Mohameda bin Salmana, poroča BBC. Mohamed bin Salman je v vrsti za prestol zamenjal svojega bratranca Mohameda bin Najefa. Novi prestolonaslednik bo obdržal svojo dosedanjo funkcijo, ostaja namreč obrambni minister, z imenovanjem pa je postal tudi premierov namestnik.
Saudski mediji poročajo, da 57-letni bin Najef ni izgubil zgolj naziva prestolonaslednika, ampak je bil tudi odstavljen s položaja šefa državne varnosti. Bin Najef je novemu prestolonasledniku že zaprisegel zvestobo.
Trenutni kralj Salman je državi zavladal januarja 2015 po smrti svojega polbrata Abdulaha bin Abdula Aziza. Sledilo je več sprememb v vladi, med drugim je na mesto prestolonaslednika imenoval princa bin Najefa, svojemu sinu, zdajšnjemu prestolonasledniku, pa je dodelil funkcijo obrambnega ministra.
Dejstvo, da je prestolonaslednik postal mladi bin Salman, v javnosti odmeva skorajda kot revolucionarno, saj so v kraljevini doslej vedno vladali monarhi, stari več kot sedemdeset let. Predvsem mlajše generacije v kraljevem dekretu vidijo odmik od tradicionalnih vzorcev in napoved sprememb. Bin Salman je med mladimi Saudijci zelo priljubljen zaradi svojega razvojnega načrta »Vizija 2030«, prizadevanj za okrepitev odnosov z ZDA in menjav v vladnih službah, kjer je zaposlil na zahodu izobražene mlade.
Saudska Arabija je pomembna akterka na Bližnjem vzhodu
Novi prestolonaslednik bin Salman je v saudski politiki vse prej kot neznan obraz. Ne le da je nadziral izvrševanje energetskih politik, kot obrambni minister je tudi pomemben akter v jemenski vojni. Tam saudske sile bijejo boje proti šiitskim upornikom Hutujem, ki jih podpira Iran, druga velesila bližnjega vzhoda in srdita sovražnica saudske kraljevine.
Kot poroča Al Džazira, je saudski princ že izključil možnost dialoga s Teheranom tudi v prihodnje, saj da je cilj Irana »nadzirati islamski svet« in razširjati šiitsko doktrino. Dialoga med bližnjevzhodnima velesilama, ki podpirata tudi nasprotujoče si sile v Siriji, Libanonu, Bahreinu in Iraku, si torej še ne gre obetati. Prav tako se na obzorju ne kaže rešitev trenutne krize na Arabskem polotoku − koalicija pod pokroviteljstvom Saudske Arabije namreč vztraja z blokado Katarja.
