Se bo konec celibata začel v Amazoniji?

V medijih, ki jim novice vneto pošiljajo zanesljivi viri iz katoliške centrale v Rimu, so se zadnje čase spet pojavila ugibanja o celibatu, ki velja za nekaj nedotakljivega, čeprav je samo del cerkvene discipline in prav nič božjega. Beseda je spet o tem, da bi bili duhovniki lahko tudi poročeni moški. Namigi gredo celo tako daleč, da se sprašujejo o prihodnjem vstopu žensk v duhovniški stan. Nekega dne, ko bo kriza poklicev dovolj huda.

Papež Frančišek v svetovni javnosti in v katoliškem občestvu velja za nosilca novosti. Čeravno ni zavrgel ali spremenil nobene dogme, nič takega ni storil, kar bi zagotovo ostalo, ko ga več ne bo, ga marsikdo iz vrst »zdravih sil« za obzidjem zmerja z revolucionarjem, levičarjem, skoraj prekucuhom. V nos gre velikemu kapitalu in s tem tradicionalno kapitalu naklonjenemu pomembnemu delu med duhovščino.

Nova ugibanja o celibatu je Bergoglio sprožil že pred časom, čeprav je vedno znova poudarjal, da se – kar zadeva celibat – ni nič spremenilo in se tudi ne bo. V intervjujih in pogovorih z verniki v svojem bivališču v hiši svete Marte je omenil možnost, da bi starejši poročeni, predvsem pa pobožni in cerkvi pokorni moški lahko služili kot duhovniki v krajih, kjer ni duhovnikov in jih tja tudi ne bodo zlahka privabili.

Posebej opazna je bila v zadnjem času zamisel, da bi tak poskus naredili na območju Amazonije v Braziliji. Tam so tako imenovane sekte, ki so v resnici ekspoziture ameriških evangeličanskih cerkva, včasih tudi tako imenovane poganske sekte, trdo in odločno izpodrinile katoliško cerkev. Ta zmore po enega duhovnika na deset tisoč vernikov, ki so razpršeni po odročnih krajih, Vatikan pa kljub želji po evangelizaciji težko še seže do njih. Katolicizem je v Latinski Ameriki ogromno izgubil v zadnjih desetletjih, predvsem v času papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., v nekaterih državah tudi tretjino vernikov. Šele Frančišek se spet trudi, da bi se vse vrnilo v čase, ko je bila kar polovica vseh svetovnih katoličanov doma na jugu zahodne poloble.

Papež je zamisel, imenovano viri probati, že pred časom omenil v pogovoru za nemški časnik Die Zeit. Še posebej je odjeknilo, da si v Braziliji želijo spremembe, če hočejo ohraniti katolištvo na širnih območjih Amazonije. Zamisel v resnici ni nič posebej novega. Praksa rimskokatoliške cerkve posamezne primere, ki bi jih po nemarnosti lahko poimenovali kršitev celibata, že pozna. Poročeni moški, največkrat vdovci brez otrok ali z odraslimi otroki, že služijo cerkvi v krajih brez pravih duhovnikov, pa se zaradi tega ni zgodilo nič pretresljivega. Tudi anglikanski duhovniki, ki so prestopili v rimski objem, so čisto zares poročeni, pa to nikogar ne moti.

V resnici se je po letu 1179, ko je tretji lateranski koncil določil, da celibat ni božje narave, ampak stvar kanonskega reda, se pravi cerkvene discipline, prva pomembnejša sprememba zgodila pred osmimi leti, ko se je katoliška cerkev zagnala v pridobivanje celih skupnosti anglikanskih vernikov, duhovnikov in škofov in njihovo vračanje pod okrilje Rima. Spremembo je dovolil in ukazal Joseph Ratzinger, zdaj zaslužni papež Benedikt XVI., zapisal jo je v dokument Anglicanorum coetibus.

Druga sprememba, ki napeljuje na misel, da se celibat vendarle lahko kdaj tudi obrne na glavo, je bil ukaz sedanjega papeža Frančiška, ki je dovolil duhovnikom vzhodne cerkve, da lahko delujejo med svojimi verniki v diaspori, zunaj svojih tradicionalnih območij, kar do leta 2014 ni bilo mogoče.

Papeževa desna roka kardinal Pietro Parolin, ki dobro pozna Latinsko Ameriko, saj je tam služboval kot nuncij, je lani na seminarju na rimski jezuitski univerzi Gregoriana odkrito spregovoril o nujnih primerih. O praznih prostorih, o pomanjkanju duhovnikov, o zavrti, že kar ustavljeni evangelizaciji zaradi pomanjkanja duhovnikov in nezmožnosti cerkve, da bi ponudila zakramente svojim vernikom v oddaljenih krajih. Tudi Parolin pa je opozoril, da to ne pomeni, da cerkev kakorkoli opušča »lepoto in vzvišenost« celibata.

Kdo bo za cerkev rešil Amazonko?

V primeru neskončnih območij ob reki Amazonki se zgodba ne bo končala s ponavljanjem citatov iz papeževih intervjujev in izjavami visokih prelatov, ampak bodo o tem vendarle v Vatikanu odprli skoraj javno debato. Brazilski škofi pa bodo morali o možnosti reševanja katolištva s poročenimi pobožnimi moškimi menda tudi glasovati.

Celibat kot tema katoliških razprav in pričakovanih spopadov med pragmatično strujo, ki upošteva realno stanje v nekaterih krajih, in trdo konservativno strujo, ki nasprotuje vsakršnim spremembam in popuščanjem, pa ima ta trenutek še en smisel. Čez nekaj dni v Rimu pričakujejo objavo nove knjige o stanju za vatikanskimi obzidji, že tretje izpod peresa Gianluigija Nuzzija.

Prva Nuzzijeva knjiga je pripomogla k odstopu Benedikta XVI., druga je stresla tudi Frančiškov dvor, tretjo napovedujejo kot razkritje dokumentov o spolnosti, denarju in kriminalu v vrhu katoliškega občestva.