Tiskane izdaje
Republikanska stranka poskuša na novembrskih kongresnih osvojiti večino v senatu in tako obvladati obe zbornici ameriškega kongresa. Za uspeh mora demokratom iztrgati šest od njihovih sedanjih 55 senatnih sedežev v stočlanski zbornici, po napovedih pa so njene možnosti precejšnje.
Demokrati se letos borijo proti lastnemu uspehu, saj na volišča prihaja tretjina senatorjev, ki so bili izvoljeni leta 2008. To je bilo leto, ko je Amerika izvolila prvega temnopoltega predsednika Baracka Obamo in demokratom podelila večino v obeh domovih kongresa. Kar pomeni, da tokrat branijo veliko sedežev, skupaj z nadomestnimi volitvami bodo Američani izbirali 36 senatorjev, pri čemer jih je 21 doslej pripadalo demokratom.
Hkrati se demokratski stranki v najboljšem primeru obeta medlo volilno leto, ob nadaljevanju padca priljubljenosti predsednika Obame pa se lahko sprevrže celo v zelo slabo. Desnica že ima večino v spodnjem domu, ki ga levica praktično ne more osvojiti, toda ob demokratu v Beli hiši se razmerje moči kljub morebitnemu porazu stranke na bo bistveno spremenilo. Zato mnogi te volitve štejejo za »najmanj pomembne v nekaj desetletjih«, kot pravi Nate Silver, zvezdnik statističnih analitikov in napovedovalcev rezultatov.
Toda podobno so tudi leta 2000 govorili, da so to »ene najmanj pomembnih volitev v zgodovini«, poraz Ala Gora proti Georgeu Bushu mlajšemu pa je morda preusmeril njen tok. Poleg tega je vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg stara 81 let (a vztraja, da ne razmišlja o odhodu), sodnika Antonin Scalia in Anthony Kennedy jih oba štejeta 78, Stephen Breyer pa 76. Imenovanja vrhovnih sodnikov potrjuje senat, vrhovno sodišče, na katerem ima zdaj večino konservativna struja (posledica »nepomembnih« volitev 2000), pa močno vpliva na usmeritev države.
