Tiskane izdaje
Visok moški z zatemnjenimi očali je čakal na vkrcanje v letalo za Macao, ko sta se za njegovim hrbtom pojavili ženski. To je bilo v ponedeljek okoli devetih zjutraj. Nekaj trenutkov zatem se je moški obrnil na osebje pri okencu za potnike. Potožil je, da se ne počuti dobro. Obraz je imel spačen od bolečin. Hitro so mu omogočili prvo pomoč, vendar je moški umrl na poti do bolnišnice.
To je vse, kar zanesljivo vemo o nenavadnem dogodku, ki bi bil lahko del velikega obračuna med partijskimi frakcijami v Pjongjangu, morda celo globokega spora med političnim vodstvom Kitajske in Severne Koreje.
Moški je Kim Džong Nam, trdijo tajne službe Južne Koreje. V njegovem žepu so našli severnokorejski potni list z imenom Kim Čol in z datumom rojstva 10. junij 1970, vendar je obveščevalna služba v Seulu prepričana, da gre za najstarejšega sina pokojnega severnokorejskega voditelja Kim Džong Ila, rojenega 10. maja 1971 v zvezi med tedanjim voditeljem in igralko Song Hje Rim.
Tudi drugi severnokorejski uradniki so pogosto potovali s ponarejenimi dokumenti, Džong Nam pa je tako potoval zlasti takrat, kadar se je odpravil v kraje, ki niso bili ravno primerni za člana dinastične družine, denimo v tokijski Disneyland. Z lažnim potnim listom Dominikanske republike ga je poskušal obiskati leta 2001.
Severna Koreja je takoj zahtevala izročitev trupla, češ da ima pravico sama raziskati vzrok smrti svojega državljana, vendar so Malezijci njeno zahtevo zavrnili. Obdukcijo so opravili v Kuala Lumpurju in tako bodo ugotovili, ali so Kima res ubili z močnim strupom, kakor trdijo južnokorejski pripadniki obveščevalnih služb. Ženski sta ga popršili po obrazu s sredstvom za omamljanje in vanj zabodli strupeni igli.
Eno od deklet so v sredo aretirali, pravi malezijska policija, ko se je poskušala vkrcati v letalo za Vietnam, drugo članico atentatorske dvojice ter še štiri moške, o katerih sklepa, da so sodelovali pri nalogi, še iščejo.
Južnokorejska in ameriška obveščevalna služba sta prepričani, da so bili to vsi agenti, ki jih je poslal Pjongjang, in da se je zgodil skrbno pripravljen atentat, ki ga je moral odobriti Kim Džong Un osebno. Zdaj sledijo vprašanja.
Zakaj v Kuala Lumpurju?
Malezija je ena od držav, s katerimi ima Severna Koreja prijateljske odnose, tako da so odpravili vizume za severnokorejske državljane, ki potujejo v Malezijo. Zato je bilo razmeroma preprosto organizirati takšno akcijo na malezijskem ozemlju.
Zakaj Kim Džong Nam?
Nikoli ni niti približno pokazal, da ga politika zanima tako zelo, kakor ga zanimajo neskončne zabave in lagodno življenje, vendar je bil pred novinarji odkrit nasprotnik dinastičnega prenosa oblasti in zagovornik reform v svoji državi. Ko se je leta 2001 sprl z očetom predvsem zaradi svojega razuzdanega življenja, mu je zatočišče ponudila Kitajska, kjer še vedno živi njegova prva žena. Kim Džong Namu so omogočili, da je živel v Macau, nekdanji portugalski koloniji, ki ima zdaj status kitajske posebne upravne regije.
Vse odkar je oblast v Severni Koreji prevzel Kim Džong Un, je Kitajska varovala Džong Nama s svojimi varnostnimi službami. Pazila je nanj kot morebitno zamenjavo za mladega vodjo, s katerim uradnemu Pekingu nikakor ni uspelo najti skupnega jezika.
Zakaj zdaj?
Na Kim Džong Nama so poskušali izvesti atentat že leta 2012, samo nekaj mesecev po tem, ko je Kim Džong Un zasedel najvišji sedež, ki se je izpraznil zaradi smrti njunega očeta. Aprila tistega leta je svojemu mlademu polbratu napisal pismo, v katerem ga je prosil, naj prizanese njemu in njegovi družini. Nihče od njih, je trdil, ni nameraval ogroziti položaja novega vodje, vendar je Džong Namov sin Kim Han Sol, ki je takrat študiral v Mostarju, svojega strica odkrito označil za diktatorja v tedanjem intervjuju za finsko televizijo. Za vsem skupaj se je očitno skrivalo precej več kot navaden družinski spor. Ko je leta 2013 Kim Džong Un ukazal, naj usmrtijo strica Džang Song Taeka, je šlo za brutalen obračun s prokitajsko reformistično frakcijo, ki sta ji pripadala tako Džang kot Kim Džong Nam.
Severnokorejski vodja je imel veliko vzrokov, da se je počutil ogroženega. Kitajski predsednik Xi Jinping se je odpovedal kakršnim koli poskusom, da bi z njim vzpostavil dialog, kitajsko vodstvo pa je začelo pripravljati načrt za zamenjavo Kim Džong Una. Kim Džong Nam je bil edina preostala možnost, na katero je Peking čedalje bolj odkrito upal. V kitajskih partijskih medijih se je celo pojavilo nekaj komentarjev, češ da je sprememba režima v Pjongjangu edina možnost za ohranitev miru v regiji.
In kaj zdaj?
To je najtežje vprašanje. Xi Jinpingu se očitno mudi, saj bi rad čim prej umiril Severno Korejo, preden se njenih atomskih bomb in raket loti novi ameriški predsednik. In še očitneje je, da bi Kim Džong Un čim prej rad odstranil prokitajske težnje v širokem krogu okoli sebe. Nato bo veliko odvisno od tega, kdo od njiju ima učinkovitejši strup.
