Santiago de Chile − V Tihem oceanu, nedaleč od obale Čila, so se včeraj zvečer po lokalnem času silovito stresla tla. Potres z magnitudo 8,3, ki so ga najmočneje čutili na severu države, je zahteval osem življenj, nastala pa je tudi velika gmotna škoda. Čilske obale so pozneje dosegli tudi visoki popotresni valovi, ki so povzročili še dodatno škodo. Še pred tem so oblasti odredile evakuacijo milijona ljudi.
Po podatkih ameriškega geološkega centra je bil epicenter potresa v Tihem oceanu, nedaleč od čilske obale, približno 228 kilometrov severno od glavnega mesta Santiago. Tla so se tresla kar tri minute, zaradi česar so mnogi v paniki zbežali na ulice. Pozneje so zabeležili številne popotresne sunke, med njimi najmočnejšega z magnitudo 7 in kar štiri z magnitudo nad 6.
Osrednjo provinco Choapa, ki leži najbližje epicentru potresa, so razglasili za območje katastrofe in tja poslali vojsko. Potres in popotresni valovi so namreč povzročili poplave v obalnih mestih, poškodovali stavbe in ceste ter električno napeljavo.
Pacifiški center za obveščanje pred cunamiji je napovedal, da nevarni, do tri metre visoki popotresni valovi grozijo nekaterim predelom čilske obale in drugim delom Južne Amerike, Francoski Polineziji, Havajem in Kaliforniji, manjši valovi pa tudi Japonski in Novi Zelandiji. Opozorilo so zatem po nekaj urah preklicali.
Potres je bil po besedah čilskega notranjega ministrstva najmočnejši letos − stolpnice so se zatresle celo v 1500 kilometrov oddaljenem glavnem mestu Argentine Buenos Airesu, tresenje tal pa so čutili tudi v Peruju in Braziliji.
Čile leži na tektonsko zelo dejavnem območju, zato so potresi pogosti. Aprila lani je v potresu z magnitudo 8,2 umrlo šest ljudi, februarja 2010 pa je v enem od najbolj silovitih potresov v zgodovini − namerili so magnitudo 8,8 −, ki je sprožil uničujoč cunami, umrlo več kot 500 ljudi, nastalo je tudi za dobrih 27 milijard evrov gmotne škode. V Čilu so leta 1960 zabeležili doslej najmočnejši potres z magnitudo 9,5, ki je zahteval več kot 5000 življenj.