Tiskane izdaje
Kitajski voditelji so včeraj, na zadnji dan letnega zasedanja najvišjega zakonodajnega telesa, govorili o vojni in miru. Predsednik Xi Jinping je v govoru pred poslanci zagrozil, da je pripravljen »voditi krvave bitke proti našim sovražnikom« in da Kitajska »ne bo nikomur odstopila niti pednja svoje zemlje«
Letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa se je končalo z opozorilom Jinpinga, da Tajvanu in Hongkongu ne bo dopustil niti enega koraka v smeri separatizma, in z obljubo premiera Li Keqianga, da se bo kitajski trg vse bolj odpiral.
Med zasedanjem so izglasovali tudi novega guvernerja Narodne banke Kitajske Yi Ganga, česar so se razveselili tudi na zahodu. Xi Jinping je na zasedanju potrdili svojo ključno trojico, katere člana sta poleg novega guvernerja centralne banke še novi podpredsednik republike Wang Qishan in novi namestnik premiera Liu Hea. Vsi trije so predsednikovi tesni prijatelji, kar bo Xiju pomagalo pri popolni koncentraciji oblasti. Yi in Liu sta se izobraževala v ZDA pa tudi Wang velja za izvrstnega poznavalca Amerike, zato lahko sklepamo, da se bo Kitajska v prihodnjih petih letih osredotočila na kombinacijo notranjih gospodarskih tem in na vprašanja, ki zadevajo odnose z Washingtonom.
Xijev novi mandat časovno sovpada s predsedniško zmago Vladimirja Putina. Po utrditvi oblasti sta oba poudarila, da bi se morali odnosi med Kitajsko in Rusijo uveljaviti kot model »novih odnosov med velikimi silami«. Trikotnik med Xijem, Putinom in Trumpom bo dodobra zaznamoval novo obdobje močnih voditeljev in šibke demokracije.
Kitajska po meri Xi Jinpinga
Premier Li Keqiang je na tiskovni konferenci izjavil, da si Kitajska ne želi trgovinske vojne, saj v tej ne bi bilo zmagovalca. Vodstvo v Washingtonu je pozval, naj se »vede razumno in naj ne upošteva svojih čustev«, in obljubil, da se bo Kitajska čedalje širše odpirala uvozu tujega blaga in naložbam. Pravzaprav so bili tako Xijeve grožnje kot Lijeva sporočila namenjeni Beli hiši. Kitajski predsednik se je zahvalil poslancem, ki so v soboto soglasno potrdili njegov drugi mandat. Poudaril je, da je oblast hkrati tudi odgovornost, nato pa dvignil na noge vso dvorano v Veliki palači narodov, ko je opozoril, da bo »ljudstvo obsodilo sleherni zakulisni scenarij delitve Kitajske in ga prepustilo kazni zgodovine«.
Omenjeni »zakulisni scenarij« se nanaša na nov zakon, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump podpisal prejšnji teden in omogoča visokim predstavnikom ZDA in Tajvana (tudi predsedniku države) medsebojno izmenjavo obiskov in pripravo rednih srečanj. Vodstvo v Pekingu je to razumelo kot očitno spodkopavanje kitajske prevlade nad 24-milijonskim otokom, poleg tega naj bi se s tem za vlado v Tajpeju odpirale možnosti za razglasitev uradne neodvisnosti.
Vietnamski predsednik Tran Dai Quank, indonezijski predsednik Joko Widodo in filipinski predsednik Rodrigo Duterte v družbi Jinpinga, Putina in Trumpa na lanskem srečanju Apeca. Foto: Jorge Silva/Reuters
»Kazenski ukrepi« ZDA proti Kitajski
Xi je v govoru pozval Hongkonžane, naj okrepijo svoj občutek pripadnosti in domoljubja, kar je bilo jasno opozorilo, da v Pekingu ne bodo mirno prenašali separatističnih teženj v nekdanji britanski koloniji.
V nasprotju z nacionalističnimi prizvoki, ki jih je bilo čutiti v govoru kitajskega predsednika, se je premier z novinarji pogovarjal v umirjenem tonu, pri čemer naj bi to bila zadnja obramba pred Trumpovimi udarci. Ameriški predsednik bo verjetno že ta teden objavil sveženj tarif za uvoz kitajske tehnologije in vrste izdelkov v vrednosti 60 milijard dolarjev na leto, s čimer naj bi azijsko silo kaznoval za krajo intelektualne lastnine. Po prepričanju analitikov bo to za Kitajsko veliko resnejši udarec od uvoznih carin za jeklo in aluminij, ameriška gospodarska zbornica in 44 drugih poslovnih združenj pa je pozvalo Trumpa, naj se vzdrži takšnih kazenskih ukrepov proti Kitajski, saj se bojijo »verižne reakcije, ki bi imela negativne posledice za ameriško gospodarstvo«.
V pismu, ki so ga poslali predsedniku, so predstavniki poslovnih združenj izrazili »veliko zaskrbljenost« zaradi morebitne podražitve komponent, kar bi ogrozilo oskrbovalno verigo in delovna mesta ter močno zmanjšalo vrednosti na finančnih trgih.
Ameriški gospodarstveniki so v peticiji zatrdili, da obstajajo veliko učinkovitejši ukrepi od napovedanih, ekonomisti pa opozorili, da bi lahko uvedba carin, ki se nanašajo tudi na druge države, Kitajski celo koristila, saj bi sprožila prerazvrstitev trgovinskih zaveznikov in osamitev ZDA na svetovnem trgu.
Xijeva bojevita drža
Trumpov gospodarski tim je zahteval od Kitajske, naj v dvostranski izmenjavi zmanjša trgovinski presežek za 100 milijard dolarjev (skupno je lani znašal 375 milijard dolarjev). Ker tega cilja še dolgo ne bo mogoče uresničiti, se zdi, da so nove tarife neizbežne. Problem, ki ga je kitajsko vodstvo zelo dobro začutilo, je prav v povezavi med trgovino in varnostjo v logiki ameriškega predsednika, tako da se je zdelo Xi Jinpingu v govoru pred ljudskimi poslanci nujno poudariti, da je Kitajska pripravljena tudi na spopad z orožjem, če bo Trump poskusil s pritiski na tajvansko ali korejsko vprašanje izsiliti od Pekinga večje trgovinske koncesije.
Xi je v govoru pozval Hongkonžane, naj okrepijo svoj občutek pripadnosti in domoljubja, kar je bilo jasno opozorilo, da v Pekingu ne bodo mirno prenašali separatističnih teženj v nekdanji britanski koloniji. Foto: Greg Baker/AFP
Bojevita drža kitajskega predsednika je delno povezana tudi z občutkom, da v pripravah na srečanje med Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom potiskajo Kitajsko na obrobje. Nihče ne ve, kako se bo končala ta zgodovinska pustolovščina, pa tudi ne, ali to srečanje sploh bo, glede na to, da je 1. aprila napovedana obnovitev skupnih vaj ameriške in južnokorejske vojske.
Manevri bodo morda malce manj obsežni, kot je bilo do zdaj običajno, prav tako bodo svojevrstno preverjanje želje Kim Džong Una po vzpostavitvi dialoga z Washingtonom. Eden od odposlancev južnokorejskega predsednika Mun Dže Ina, ki so nedavno obiskali Pjongjang, je zatrdil, da jim je dal severnokorejski voditelj vedeti, da razume, da se vojaške vaje morajo nadaljevati, severnokorejski mediji pa so kljub temu zagrozili, da bo »velika provokacija« znova pahnila Korejski polotok na rob vojne.
Kitajskemu političnemu vodstvu je jasno, da bodo, če se bosta Kim in Trump srečala, vsak morebiten uspeh pripisali obema Korejama in ZDA, medtem ko bo morala za posledice vsakega morebitnega neuspeha v veliki meri plačati prav Kitajska.
Odvisno od Trumpa
Z mislijo na to Xi Jinping začenja drugi mandat, ki ne bo nujno tudi zadnji, glede na to, da je kongres ljudskih poslancev odobril revizijo ustave in odpravo omejitve predsedniških mandatov. Prav zaradi negotovosti med obema obalama Tihega oceana kitajski in ruski predsednik nista oklevala pri izmenjavi čestitk za še en mandat na najpomembnejšem stolčku. Putin je bil prvi tuji državnik, ki je že v soboto čestital Xiju, slabo uro po tem, ko so mu poslanci soglasno potrdili še pet le vladavine.
Xi je nato takoj v ponedeljek poslal čestitko ruskemu predsedniku, v kateri je poudaril, da so vseobsegajoči strateški odnosi med Pekingom in Moskvo »na najvišji ravni v zgodovini«. Nemudoma so se tudi začele priprave za njuna letošnja srečanja. Prvo srečanje bo že junija, ko bo Putin pripotoval v kitajsko mesto Qingdao na zasedanje Šanghajske organizacije za sodelovanje. Kaj bo glavna tema dnevnega reda, je odvisno od tega, kaj bo do takrat storil Trump.
