Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil svetu, da bo stopil na čelo globalizacijske kolone in jo popeljal v še neuresničeno prihodnost. Več ko je tistih, ki jemljejo resno to obljubo, bolj si Kitajska prizadeva dokazati, da je sposobna prevzeti vlogo globalnega voditelja.
Celo letno zasedanje nacionalnega kongresa ljudskih odposlancev, ki pravkar poteka v Pekingu, so izkoristili za promoviranje nove vloge azijske sile, o kateri je Xi januarja govoril na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu.
»Ob naraščanju protekcionizma in unitarizma postaja pobuda pasu in ceste skupna stvar, za katero morajo vse države zavihati rokave in se skupaj lotiti dela,« je v sredo na tiskovni konferenci poudaril zunanji minister Wang Yi. »Pas in cesta« je Xijeva doktrina povezovanja Azije in Evrope z gospodarskimi pasovi in svilno cesto, ki se toliko bolj prebija v središče pozornosti svetovne javnosti, kolikor očitnejša je namera predsednika Donalda Trumpa umakniti ZDA z osi globalizacijske medsebojne odvisnosti.
Kitajska previdnost
Kitajska nadvse spoštuje načelo »otipaj kamen in šele nato prečkaj reko«, zato je tudi h globalnemu vodenju pristopila tako, da previdno tipa, na kateri kamen se lahko opre pri širjenju svoje vloge iz območnih okvirov proti širši areni. Eden od teh kamnov je zagotovo Brics (neuradni blok, katerega članice so Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika). Wang Yi je na tiskovni konferenci izjavil, da je Kitajska pripravljena »raziskati možnosti vzpostavitve Bricsa plus, saj bi tako lahko razširila dialog z drugimi državami v razvoju«.
»Upamo, da bomo lahko vzpostavili ekstenzivno partnerstvo in razširili naš krog prijateljev tako, da bo na koncu prerasel v vplivno izhodišče za sodelovanje juga z jugom,« je dejal kitajski zunanji minister. Analitiki so to razumeli kot namero Kitajske izkoristiti letošnje leto, v katerem predseduje Bricsu, za vključitev svojih zaveznikov v ta forum. Mohan Malik, profesor iz Azijsko-pacifiškega centra za varnostne študije, je povedal, da so prve države, na katere bi lahko pomislili kot na kandidatke za nove članice Bricsa, Pakistan, Šrilanka in Mehika. Po njegovem bo poskušala Kitajska ta forum spremeniti v sinocentrično politično izhodišče, ki bi lahko spominjalo na Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (SCO).
Nekaj podobnega je poskusila Rusija, ko je pred dvema letoma predsedovala Bricsu in v mestu Ufa pripravila srečanje voditeljev držav in vlad tega foruma ter SCO, ob tem pa opozorila, da je treba nujno povezati gospodarske in varnostne razsežnosti. Vendar se je že takrat pokazalo, da je Brics razdeljen na zahodno in vzhodno krilo in da se Brazilija in Južna Afrika nista pripravljeni postaviti po robu ureditvi, ki temelji na zahodnih institucijah, ter se podrediti novim formulam, kakršne diktirata Kitajska in Rusija, Indija pa je ostala nekje na sredini, pripravljena, da z vsemi vzpostavi zvezo.
Indija proti širitvi
Zdaj se je ideji o vzpostavitvi Bricsa plus uprla prav Indija. »Indija bo najbolj oškodovana,« je dejal Malik, ki je povezal kitajske načrte o vključitvi Pakistana z očitnimi prizadevanji te države med lanskim vrhunskim srečanjem Bricsa v mestu Goa, da bi preprečila Indiji obsodbo Pakistana zaradi podpiranja terorizma zunaj pakistanskih meja. Zdaj naj bi »Brics plus izkoristili za to, da bi v kali zatrli sleherni poskus osamitve Kitajske in njenih prijateljev«, ki bi ga lahko sprožil Trump in nato podprli ameriški zavezniki.
»Indiji trenutno ni do širjenja [Bricsa],« je komentiral Swaran Singh, profesor na šoli za mednarodne študije univerze Džavaharlal Nehru v New Delhiju. »Zdaj je čas za konsolidacijo.«
Toda Kitajska si bo na vso moč prizadevala združiti »pas in cesto« z Bricsom, saj lahko le tako jasno izoblikuje svojo vlogo globalnega voditelja. Forum, ki je sestavljen iz petih držav na treh celinah (če Rusijo opredelimo kot azijsko državo), je že pokazal omejitve, delno zaradi gospodarske in politične krize, v katero sta zapadli Brazilija in Južna Afrika, delno pa zaradi nenehnih vzponov in padcev v odnosih med Kitajsko in Indijo.
Naložbe v pristanišča
Rešitev bi morda res lahko bila v širjenju, a bi bil nato prvi novi član tega bloka Pakistan, prek katerega je Kitajska že potegnila gospodarski pas do strateško pomembnega pristanišča Gvadar, iz katerega ima azijska sila izhod na Arabsko morje. Da bi zavarovala ta pas, ki poteka prek občutljivih predelov, je morala Kitajska, to vse jasneje kažejo terenska poročila, poslati v Afganistan kopenske protiteroristične patrulje, ki se pripravljajo, da bodo prevzele večjo vlogo pri ohranjanju varnosti v tej državi, ko jo bodo zapustili Natovi vojaki.
Ena od kandidatk za vstop v Brics je vsekakor Šrilanka, saj je Kitajska tej državi dodelila več kot 5 milijard dolarjev razvojne pomoči in posojil ter podpisala več sporazumov, na podlagi katerih naj bi v prihodnjih treh letih v to državo vložila še 10 milijard dolarjev. Kitajski holding Merchants Port je kupil 80 odstotkov šrilanškega pristanišča Hambantota ter za 99 let najel velik del zemljišča okoli pristanišča. Če k temu dodamo 1,4 milijarde dolarjev kitajskih naložb v infrastrukturo Kolomba in tamkajšnje pristanišče, je jasno, da so to načrti za dolgoročno prisotnost v tej državi.
Kitajski je uspelo doseči partnerstvo z Rusijo, kar zadeva severni pas, ki poteka skozi srednjo Azijo in Rusijo, nato naj bi se nadaljeval še prek Evrope do Londona. Srednji pas, ki poteka skozi osrednjo in zahodno Azijo do Perzijskega zaliva in Sredozemlja, napreduje nekoliko počasneje, južni pas, ki poteka prek jugovzhodne in južne Azije do Indijskega oceana, pa Indiji vse bolj zbuja nezaupanje.
Na vrhunskem srečanju svilne ceste se bodo maja v Pekingu zbrali državniki iz več kot sto držav. To bo pomemben korak v nadaljnjem oblikovanju kitajskega globalnega vodstva kot protiuteži Trumpovemu protekcionizmu in stopnice k močnejši prevladi Kitajske nad večino območij. Rezultat tega srečanja bodo uporabili kot izhodišče za Brics plus, ko se bodo voditelji tega bloka septembra sestali v kitajskem mestu Xiamen. Do takrat bo azijska sila z nogo otipala nov kamen za prehod čez reko. Na drugem bregu bo nato postala globalni vodja, kot je v Davosu obljubil Xi Jinping.













